16. december je datum, ki se v zgodovino zapisuje z več dogodki, ki so pomembno zaznamovali politični, vojaški in kulturni razvoj Zahoda. V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih trenutkov, ki so se zgodili prav na ta dan.
Bostonska čajanka – 1773
Zagotovo ste že slišali za znamenito bostonsko čajanko (Boston Tea Party), čeprav ime nekoliko zavaja – ni šlo za družabni dogodek, temveč za enega najbolj simbolnih političnih protestov v zgodovini ZDA.
Dogodek je predstavljal vrhunec vse hujših napetosti med britanskimi severnoameriškimi kolonijami in oblastjo v Londonu.
Ozadi spora sega v sedemletno vojno (1756–1763), v kateri je Velika Britanija porazila Francijo in prevzela nadzor nad večino francoskih ozemelj v Severni Ameriki. Zmaga pa je britanski državni blagajni zapustila ogromne dolgove. Kralj Jurij III. in britanski parlament so zato menili, da morajo del stroškov nositi tudi kolonije, na katerih ozemlju se je vojna odvijala.
Kolonisti so ostro nasprotovali novim davkom, saj v britanskem parlamentu niso imeli svojih predstavnikov – znamenito geslo »No taxation without representation«. Posebno nejevoljo je povzročil Zakon o čaju (Tea Act) iz leta 1773, ki je Britanski vzhodnoindijski družbi omogočil prodajo čaja v kolonijah po nižjih cenah, a ob hkratnem ohranjanju davka.
Kolonisti so v tem videli nevaren precedens in poskus utrditve britanske oblasti.
V noči na 16. december 1773 so se zato protestniki, preoblečeni v pripadnike indijanskega plemena Mohawk, vkrcali na britanske ladje v bostonskem pristanišču in v morje zmetali 342 zabojev čaja. Dogodek ni bil le gospodarska sabotaža, temveč tudi močno simbolno dejanje kljubovanja imperiju. Britanski odziv je bil oster, kar je dodatno prispevalo k radikalizaciji kolonistov in na koncu vodilo v ameriško osamosvojitveno vojno.
Zadnja nemška ofenziva v Ardenih – 1944
Po izkrcanju zaveznikov v Normandiji 6. junija 1944 (dan D) je bila do jeseni osvobojena večina Francije, nemške sile pa so se večinoma umaknile proti mejam Tretjega rajha. Kljub temu je Hitler še vedno verjel v možnost preobrata.
16. decembra 1944 se je začela zadnja velika nemška ofenziva na zahodni fronti, znana kot bitka v Ardenih (Battle of the Bulge). Izbrano območje – gosto gozdnata in hribovita pokrajina Ardenov – ni bilo naključno.
Prav tam so Nemci leta 1940 dosegli presenetljiv preboj skozi francosko obrambo.
Tudi tokrat so računali na presenečenje, slabo vreme in utrujenost zavezniških enot.
Nemški poveljniki so sicer svarili, da je teren neprimeren za oklepne enote in da Wehrmacht nima več dovolj goriva in rezerv. Hitler je kljub temu vztrajal. Da bi vojaki zdržali dolge pohode brez spanja, so jim nadrejeni razdeljevali Pervitin, poživilo na osnovi metamfetamina , ki je bilo v nemški vojski pogosto v uporabi.
Začetni prodor je zaveznikom povzročil resne težave, vendar se je ofenziva kmalu izkazala za zadnji krč izčrpane nacistične Nemčije. V hudi zimi in ob vse močnejšem zavezniškem odporu so bile nemške sile prisiljene v umik.
Na vzhodu je istočasno proti Berlinu prodirala Rdeča armada, na zahodu pa ameriške, britanske in francoske enote.
Le nekaj mesecev kasneje, 2. maja 1945, je padel Berlin. Adolf Hitler in Eva Braun sta že 30. aprila storila samomor, Tretji rajh pa je dokončno propadel. Vojna v Evropi se je uradno končala 8. maja 1945.
Rojstvo legende angleškega romana – Jane Austen
Na 16. december 1775 se je rodila ena najpomembnejših angleških pisateljic, Jane Austen. Njena dela danes sodijo med temeljne klasike svetovne književnosti, zlasti angleškega realizma in zgodnjega romana manir.
Jane Austen je v svojih romanih z izjemno ironijo, psihološko natančnostjo in družbeno pronicljivostjo upodabljala življenje angleškega podeželskega plemstva in srednjega razreda. Med njena najbolj znana dela sodijo Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost, Emma in Mansfield Park.
Čeprav je za časa življenja objavljala anonimno, je danes priznana kot ena največjih literarnih opazovalk človeških odnosov, zlasti položaja žensk v družbi poznega 18. in začetka 19. stoletja.
Njeno literarno zapuščino še danes na novo odkrivajo tako bralci kot filmski ustvarjalci, Jane Austen pa ostaja trajna ikona angleške in svetovne kulture.
