Čeprav Slovenija za zdaj ne sodi med države, kjer bi bilo zavračanje cepljenja hišnih živali množičen pojav, na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vendarle zaznavajo vse več vprašanj in dvomov, povezanih predvsem s cepljenjem psov proti steklini. Po njihovih navedbah se del nezaupanja do cepljenja ljudi prenaša tudi na področje veterinarske medicine.
“Zaznavamo več vprašanj o možnih odlogih cepljenj proti steklini. Prisotni so tudi primeri izražanja nestrinjanja s cepljenjem,” so nam pojasnili na UVHVVR. Razlogi so različni, od nezaupanja in nerazumevanja do napačnih informacij ter vpliva razprav o cepljenju ljudi, ki se selijo tudi na področje zdravja živali.
Upad cepljenj lahko pomeni dolgoročno tveganje
Število cepljenj psov proti steklini se je v zadnjih letih sicer nekoliko zmanjšalo, kar pa po navedbah UVHVVR ne pomeni nujno takojšnje nevarnosti. Kljub temu opozarjajo, da bi dolgoročen upad precepljenosti lahko imel resne posledice.
“Upad precepljenosti psov lahko dolgoročno povečuje tveganje za ponovno pojavnost bolezni, ki je bila z velikimi napori v Sloveniji uspešno izkoreninjena,” opozarjajo. Posebej pomembno je cepljenje psov, ki potujejo ali prihajajo iz držav, kjer steklina še vedno predstavlja resno grožnjo tako za živali kot za ljudi.
O drugih boleznih ni celovite slike
Vprašanje, ali se zaradi necepljenosti pojavlja več bolezni, kot sta parvoviroza pri psih ali mačja kuga, za zdaj ostaja brez jasnega odgovora. Na UVHVVR pojasnjujejo, da takšnih podatkov nimajo. “Ne vodimo evidence pojavnosti bolezni, katerih zatiranje ni zakonsko predpisano, zato podatkov o trendih gibanja teh bolezni nimamo,” so nam povedali. Kar pomeni, da država nima celovitega pregleda nad širjenjem nekaterih nalezljivih bolezni hišnih živali, ki jih sicer preprečuje cepljenje.
Cepljenje mačk: evidenca le v določenih primerih
Posebno vprašanje odpira tudi cepljenje mačk. Čeprav bo čipiranje mačk po novi zakonodaji postalo obvezno, to po pojasnilih UVHVVR ne bo pomenilo tudi vzpostavitve splošne evidence cepljenj. “Pri mačkah je cepljenje proti steklini obvezno le v zvezi s premiki, kar se tudi vodi v Centralnem registru hišnih živali že sedaj. Obvezno čipiranje mačk tega ne bo spremenilo,” pojasnjujejo.
Namen čipiranja je predvsem identifikacija in sledljivost lastništva, evidenca cepljenj pa se tako vodi le za mačke, cepljene proti steklini zaradi potovanj ali premikov.
Dezinformacije kot pomemben dejavnik
Pomembno vlogo pri odnosu do cepljenja imajo po ugotovitvah UVHVVR sicer družbena omrežja. Tam se najpogosteje pojavljajo trditve, da cepljenja “oslabijo imunski sistem”, povzročajo kronične bolezni, da so “nepotrebna, ker bolezni ni več”, ali da gre predvsem za ekonomski interes veterinarske stroke.
“Vpliv dezinformacij in družbenih omrežij je pretežno negativen,” poudarjajo na upravi. Po njihovih izkušnjah omogočajo hitro širjenje poenostavljenih, čustveno nabitih in pogosto napačnih informacij, ki niso utemeljene na veterinarski znanosti. Takšne vsebine lahko neposredno vplivajo na odločitve lastnikov in vodijo v slabše zdravstveno stanje posameznih živali ter večje tveganje za širjenje nalezljivih bolezni v populaciji.
Čeprav torej Slovenija za zdaj ostaja država z relativno visoko stopnjo odgovornega lastništva hišnih živali, odgovori UVHVVR kažejo, da je zaupanje v cepljenje vse bolj krhko in da bo v prihodnje vse pomembnejša jasna, strokovna in razumljiva komunikacija z lastniki živali.
