Akvaplaning – kaj je že to? Vsi smo ga preizkusili v kontroliranem okolju: v simulatorju na varni vožnji, nato pa nanj kar nekoliko pozabili (če ga seveda nismo doživeli v praksi). Akvaplaning ni zgolj neprijetnost, ki jo povzroči dež na cesti, temveč tudi resna nevarnost za voznika in ena največjih pasti v mokrih razmerah. V tem članku izveste, kako akvaplaning prepoznati in nanj mirno odreagirati, da postanete še varnejši v prometu.
Kaj je akvaplaning?
Akvaplaning nastane, ko se med pnevmatiko in mokrim cestiščem nabere sloj vode, ki ga guma ne more dovolj hitro odvajati. Vozilo “plava” po vodi, izgubi oprijem in nadzor. To pomeni, da ne morete zavirati, pospeševati ali krmiliti. “Največja težava akvaplaninga je, da pride v trenutku, ko voznik najmanj pričakuje, da mu bo cesta dobesedno spolzela izpod koles,” opozarja strokovnjak pri Avant2go.
Kako ga prepoznati?
Znaki akvaplaninga med vožnjo v dežju so pogosto subtilni. Če opazite katerega od spodnjih znakov, poskusite ostati mirni in se pripravite na ustrezno reakcijo:
-
Volan postane lahek ali manj odziven
-
Kolesa se vrtijo v prazno in so brez oprijema
-
Nenadzorovano drsenje zadka vozila pri višjih hitrostih
Kako pravilno reagirati?
Pri akvaplaningu je mirnost ključna. Pravilni koraki so:
-
Postopoma spuščajte plin
-
Držite volan naravnost (v smeri vožnje)
-
Ne zavirajte sunkovito
Nagla reakcija lahko vodi do drsenja ali celo trčenja. Ko pnevmatike ponovno dobijo stik s cesto, boste spet imeli nadzor nad vozilom.
Kako preprečiti akvaplaning?
Najpomembnejša je zbranost! Pomembno pa je tudi , da zmanjšate hitrost ob močnem dežju, vozite brez nenadnih manevrov in ohranjate varnostno razdaljo. Veliko si lahko pomagate tudi s preventivo – rednim preverjanjem stanja pnevmatik in ogledom vremenske napovedi pred odhodom od doma. Čeprav je akvaplaning nevaren pojav, ga lahko z mirno glavo in previdnostjo obvladate.
