Z uveljavitvijo noveliranega zakona o javnih uslužbencih se v slovenski javni upravi začenja novo obdobje na področju delovnopravne discipline. Ključna novost, ki jo prinaša zakonodaja, je dokončna izenačitev javnih uslužbencev z zaposlenimi v zasebnem sektorju pri nadzoru nad morebitnimi zlorabami bolniškega dopusta in povračili stroškov prevoza na delo.
Dolgoletna praksa, ki je javni sektor postavljala v privilegiran in pogosto nedotakljiv položaj, se s tem umika strožjim pravilom igre, ki predstojnikom omogočajo učinkovitejše ukrepanje ob sumu nepravilnosti.
Ključne spremembe, ki jih prinaša novela zakona o javnih uslužbencih
Za dodatna pojasnila smo se obrnili na Ministrstvo za javno upravo, kjer so nam povedali, da nov Zakon o javnih uslužbencih prinaša strožja pravila pri preverjanju bolniških odsotnosti, saj predstojnikom državnih organov zdaj omogoča lažje in učinkovitejše ukrepanje.
Ključna novost je, da lahko vodstvo za nadzor nad morebitnimi zlorabami bolniškega staleža ali potnih stroškov uradno najame zasebne detektive. Hkrati zakon odpravlja obveznost, da bi morali sume o zlorabi zaposlenemu vnaprej sporočiti. To pomeni, da nadzor po novem poteka nenadno, saj bi vnaprejšnje obveščanje uslužbencu omogočilo, da se na prihod nadzornika pripravi, s čimer bi preiskava izgubila svoj namen. Glavni cilj teh sprememb je predvsem boljša zaščita javnih sredstev.
Konkretni cilji vlade
Vlada z uvedbo strožjega nadzora in izenačitvijo z zasebnim sektorjem zasleduje cilje vzpostavitve transparentne, učinkovite in zakonite javne uprave,
pojasnjujejo na ministrstvu. “Določbe ZJU-1 (Zakon o javnih uslužbencih) omogočajo sistemske pravne podlage za ugotavljanje morebitnih zlorab pri uveljavljanju pravic do povračila stroškov prevoza in odsotnosti z dela zaradi bolezni, kar uresničuje načelo dobrega gospodarjenja,” nadaljujejo. Nadzor nad porabo javnih sredstev v primerih suma zlorabe vodi k ekonomičnemu poslovanju in smotrni porabi javnih sredstev.
Nenapovedan nadzor detektivov
Sumov zlorab odsotnosti od dela javnih uslužbencev ne preverjajo inšpektorji za sistem javnih uslužbencev, ampak predstojnik za te primere pooblasti enega ali več javnih uslužbencev ali pa pooblasti detektiva,
poudarjajo pristojni na ministrstvu. Takšne so bile tudi določbe prejšnjega Zakona o javnih uslužbencih. Glavna novost, ki bo marsikoga presenetila, pa je element presenečenja. Po novem namreč predstojniku uslužbenca ni več treba opozoriti, da ga sumi zlorabe, preden nad nanj pošlje nadzor. Ker bodo preverjanja zdaj popolnoma nenapovedana, se kršitelji nanje ne bodo mogli več vnaprej pripraviti, kar naj bi bistveno povečalo možnosti, da detektivi tiste, ki bolniško izkoriščajo, ujamejo na delu.
Grožnja odpovedi
Na Inšpektoratu za delo pa ob tem poudarjajo, da niso pristojen za nadzor bolniških odsotnosti niti za razlago Zakona o javnih uslužbencih. Za nadzor sta odgovorna predvsem delodajalec (skladno s svojimi akti) in ZZZS, ki preverja bolniške, daljše od 30 dni.
Inšpektorat ob tem opozarja na stroge posledice za kršitelje: če delavec med bolniško ne upošteva navodil zdravnika, opravlja pridobitno delo ali brez odobritve odpotuje, mu delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Te določbe so veljale že prej, dodatne novosti pa prinaša še najnovejša zdravstvena interventna zakonodaja.
