Gibanje Svoboda – prva stranka aktualne levosredinske koalicije – je na sobotnem kongresu izvolila novo–staro vodstvo in predstavila programske usmeritve. Da bi dogajanje spremljali od blizu, smo se kongresa udeležili tudi mi. Vas zanimajo naši prvi vtisi?
Obstanek Svobode – je to (še) stranka enega človeka?
V soboto, 20. septembra 2025, se je največja vladna stranka prvič po dobrih treh letih zbrala na volilnem kongresu v Kopru. Cilj je bil jasen: določiti usmeritev razvoja stranke v naslednjih štirih letih in se pripraviti na prihajajoče državnozborske volitve. Poudarili so, da bodo volitve zagotovo redne, kar pomeni, da bo naslednjih šest do sedem mesecev ključnih za konsolidacijo volilne baze in za pridobitev nazaj tistih volivcev, ki so jih doslej razočarali. Prav na slednje je apeliral generalni sekretar stranke Matej Grah, ko je poudaril, da jim mora stranka prisluhniti.
Njegov govor je bil zanimiv tudi zaradi drugih poudarkov. Ni zvenel kot prazno nagovarjanje članov, ampak kot jasno sporočilo, da se zaveda očitkov, ki bi jih lahko nasprotniki – tudi na levici, zlasti v SD – naslovili na Gibanje Svoboda. Grah je izpostavil, da mora biti volilna kampanja tekmovanje idej in programov, s čimer je želel ovreči kritike, da gre za še eno stranko enega človeka, t. i. one man show. Članom, medijem, pa tudi aktualnim in morebitnim prihodnjim koalicijskim partnerjem je dal vedeti, da Gibanje Svoboda ni »instant stranka«, temveč resno cilja na ponovitev mandata – odločili so se, da bodo ostali. Po njegovem je stranka v slovenski vsakdan in v politiko vnesla stabilnost, a vladanje je dolgoročen projekt, ki terja trdnost. Slednje naj bi zagotovili tudi v stranki, kar so po njegovem dosegli z izgradnjo močne terenske mreže.
Na kongresu so se izmenjevale tudi različne definicije »svobode« – kaj je in kako si jo govorniki predstavljajo. Nikakor pa niso pozabili poudariti, da Gibanje Svoboda cilja na zmago na prihodnjih volitvah. Kar ni nemogoče. Morda se zdi v slovenskem primeru manj verjetno, a glede na aktualne javnomnenjske raziskave, kot tudi mednarodne trende, je možno, da bo Svoboda tik pred volitvami doživela močno rast podpore. Primer za to so bile kanadske in nedavne norveške volitve, kjer so vladajoče liberalne oziroma leve stranke večino mandata zaostajale za opozicijo, a so na koncu vseeno uspele ponoviti mandat.
Svoboda in še kdo?
V proporcionalnem volilnem sistemu je jasno, da nobena stranka ne bo zmogla sama sestaviti vlade. Za to so potrebni koalicijski partnerji, kar je v slovenskem političnem prostoru že precej časa odločilna prednost levega političnega pola nad desnim. Dokaz za to so bile volitve leta 2018, kjer so leve in sredinske stranke kljub fragmentaciji glasov in debaklu na volitvah vseeno uspele sestaviti vlado. Zato ni nepomembno poudariti, da je bilo, poleg govorov, na sobotnem kongresu odločilno sporočilo o prihodnji politični usmeritvi stranke tudi izbira gostov. Ti so bili zelo homogeni, gledano na njihovo politično usmeritev. Kongresa se je udeležila znana poslanka SD – Meira Hot, Levico sta zastopala vodja poslanske skupine Jernej Tašner Vatovec in njen generalni sekretar Matej Zupanc.
Med gosti se je dalo tudi opaziti sopredsednico stranke Vesna – Urško Zgojznik. Vse so na kongresu toplo pozdravili z aplavzom. Morda se v številu gostov aktualnih in potencialnih političnih partnerjev tudi skriva jasna preferenca Gibanja Svoboda glede koalicijskih partnerjev. Kot že zapisano – opazili smo dva predstavnika Levice in le eno predstavnico SD. Je Gibanje Svoboda s tem želelo poslati skrito sporočilo Socialnim demokratom? To ve le največja vladna stranka, a je možno da je bilo vse skupaj naključje, obenem je zapisano špekulacija.
