Mali indijski mungo v Dalmaciji že predstavlja resno grožnjo naravni dediščini. Ta nenavadni plenilec se vztrajno širi v dolini Neretve in ogroža ekosistem celotne regije. Dolina Neretve je sicer znana po svojih prostranih nasadih mandarin. Na tem območju raste več kot milijon sadik, ki zorijo jeseni. Ravno v teh nasadih pa indijski mungo povzroča vedno več težav. Ali je prisoten tudi v Sloveniji?
Od lovca na kače do nevarnega škodljivca
Zgodovina naselitve te živali sega več kot 100 let nazaj. Na otok Mljet so ga pripeljali z namenom, da bi nadzoroval populacijo strupenih kač. Žival se je hitro prilagodila mediteranskemu podnebju. Najprej se je razširila na sosednje otoke, nato pa dosegla še kopno. Danes je stanje zaskrbljujoče. Kač skoraj da več ni, imajo pa na tisoče mungov, ki povzročajo ogromno škode.
Kako mali indijski mungo ogroža okolje?
Mungi so se izjemno hitro prilagodili novemu okolju. Svojo prehrano so preusmerili k lažje dostopnemu plenu. Njihov glavni vir hrane so tako postali fazani, zajci, perutnina in celo sadje. Te živali so dnevni lovci in jih pogosto opazijo na poteh, običajno pa se gibljejo v skupinah. Prvi se pojavi “izvidnik”, ki preveri teren. Ko ta oceni, da je varno, mu sledi še preostala skupina.
Načrt za zaščito naravnega ravnovesja
Mungi danes ogrožajo vse, od ptic do malih sesalcev. Hrvaška je edina članica EU s trajno populacijo te vrste, zato nosi posebno dolžnost, da prepreči njihov prodor globlje v Evropo.
Širjenje proti severu je za zdaj še obvladljivo. Plenilci namreč še niso prečkali reke Neretve, strokovnjaki v Dubrovačko-neretvanski županiji pa že ukrepajo. S fotopastmi spremljajo njihovo pot, z živolovkami pa omejujejo njihovo število. Cilj projekta je namreč preprečiti širjenje te invazivne vrste v preostale dele Jadrana.
Ali se širi tudi v slovenske kraje?
Marsikoga skrbi, ali se lahko mali indijski mungo pojavi tudi pri nas. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da v Sloveniji še ni podatkov o njegovem pojavljanju v naravi. Na odgovore o tem, kako bi se vrsta lahko razširila v naše kraje, še čakamo. Ko bodo pristojni posredovali pojasnila, jih bomo takoj objavili.
So pa v sklopu invazivnih tujerodnih vrst opozorili na Zavodu RS za varstvo narave, kjer poudarjajo, da je o habitatu živali malo znanega. “Načeloma živi v suhem kraškem svetu z makijo (grmičasto rastje), v gozdovih, pa tudi na kmetijskih območjih. Čeprav se v veliki meri hrani z različnimi vrstami živali, je mungo vsejed ter oportunist, ki se skozi leto prehranjuje z najlažje dostopno hrano, zaradi česar se lahko uspešno naseli v marsikaterem okolju,” pojasnjujejo.
V Sloveniji še ni bil zabeležen, se pa pojavlja na nekaterih otokih in na celinskem delu Hrvaške, Bosni in Hercegovini ter v Črni gori. Najraje ima toplejše dele, zato je lahko to omejujoč faktor pri njegovi distribuciji,
še izpostavljajo.
Prihodnost jadranske naravne dediščine
Prihodnost doline Neretve in morebitna širitev munga proti severu ostajata v rokah stroke in narave. Čeprav Slovenija trenutno še velja za varno območje, nas primer iz sosednje Hrvaške uči, kako hitro lahko nepremišljen poseg v naravo poruši krhko ravnovesje. Ali bodo preventivni ukrepi v Dalmaciji zadoščali za zajezitev te invazivne vrste, bo pokazal le čas.
