Zaposlitev mladih v času ugodnih gospodarskih razmer se izboljšuje. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjajo, da si mladi lahko obetajo hitro in kakovostno zaposlitev. Povpraševanje po kadru je visoko, delodajalci pa vse bolj iščejo trajne rešitve.
Zaposlitev mladih po hitrem postopku
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so optimistični glede iskanja zaposlitve mladih . Kot so nam povedali,
Glede na ugodne gospodarske razmere si mladi lahko obetajo zaposlitev v najkrajšem možnem času.
Zaradi splošnega pomanjkanja kadra pa lahko z večjo verjetnostjo računajo tudi na bolj kvalitetno zaposlitev, predvsem v smislu stabilnosti in višine plače. Poudarjajo tudi ranljivost mladih na trgu dela, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj.
Slovenija zato v svojih ukrepih spodbuja in podpira trajnost zaposlitve, kar je pomemben vidik preprečevanja prekarnosti, ki so ji mladi pri zaposlovanju bolj izpostavljeni.
Kot navajajo, je zaključen program subvencij za zaposlitev Hitrejši vstop mladih na trg dela, katerega namen je spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju brezposelnih mladih za nedoločen čas. Trenutno aktualen program pa je Trajno zaposlovanje mladih 2025. Namen programa je prav tako spodbujanje delodajalcev k trajnejšemu zaposlovanju mladih in pridobivanje kompetenc, ki povečujejo njihovo zaposljivost.
Pozornost pa pri tem posvečajo tudi obdobju prehoda mladih od izobraževanja v zaposlitev.
Prilagodljiva oblika dela
Mladi, ki se odločajo za fleksibilno delo, v večini primerov nimajo skrbi za neizpolnjevanje pokojninskih pravic. “Uveljavljanje pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vezano na predhodno vključitev v omenjen sistem, vezan pa je tudi na plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.”
Sporočili so tudi, da zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 13. členu določa, da se obvezno zavarujejo fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za zavarovanje po tem zakonu. “V nadaljnjih členih določa in ureja kategorije zavarovancev, ki se vključijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje”, so navedli.
Državne spodbude
Zakon o delovnih razmerjih po besedah Ministrstva ureja prilagodljive oblike dela za vse delavce. Med te oblike dela sodijo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu in drugačno razporeditev delovnega časa.
Dohodnina in obvezno zavarovanje
Omenjen zakon pa prav tako ureja obvezno zavarovanje za osebe, ki v okviru t.i. drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če prejmejo za to delo plačilo, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek. “Tukaj je pomembno tudi izpostaviti, da ni oproščen plačila dohodnine, prav tako pa ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Hkrati določa pogoj, da te osebe niso zavarovane že po drugih določbah tega zakona.”
Navedeno pomeni, da se v obvezno zavarovanje vključijo tudi osebe, ki delo opravljajo na podlagi različnih oblik pogodb civilnega prava. To so na primer avtorska pogodba, pogodba o delu ter osebe, ki opravljajo občasno in začasno delo študentov in dijakov. “S tem se zagotavlja dopolnitev pokojninske dobe tudi za druge oblike opravljanja dela. Dopolnitev ustrezne pokojninske dobe pa v starosti omogoča uveljavljanje pravice do pokojnine ter določeno socialno varnost za primer starosti”, še zaključujejo na Ministrstvu.
