Veliko stvari v življenju počnemo čisto avtomatsko. Navade, odzivi, majhne odločitve skozi dan in tudi napake. In ravno zato pogosto sploh ne opazimo, da nekatere od teh stvari niso najboljše za nas.
Na primer, kako hitro si zapolnimo vsak prost trenutek. Če imamo nekaj minut zase, takoj posežemo po telefonu ali si najdemo nekaj, kar moramo narediti. Redko si dovolimo, da bi bili samo malo v miru.
Podobno je s tem, kako razmišljamo o sebi. Hitro opazimo, česa nismo naredili dovolj dobro, redkeje pa si priznamo, kaj nam je uspelo. Kot da je kritika nekaj samoumevnega, pohvala pa nekaj, kar si moramo zaslužiti.
Veliko ljudi tudi odlaša stvari, ki so jim pomembne. Ne zato, ker jim ni mar, ampak ker čakajo na pravi trenutek. Ki pa pogosto nikoli ne pride.
In potem so tu še odnosi. Kolikokrat nekaj zadržimo zase, namesto da bi povedali. Kolikokrat sklepamo, kaj si nekdo misli, namesto da bi vprašali.
Te stvari niso velike napake. So majhne, vsakdanje. A ravno zato se hitro ponavljajo.
Dobro je, da jih kdaj opazimo. Ne zato, da bi se obsojali, ampak da si damo možnost, da kaj naredimo drugače. Včasih je dovolj že majhna sprememba.
