Reforma sodstva je tik za vogalom. Ministrstvo za pravosodje želi s predlogom nove zakonodaje izpeljati največjo reformo sodstva v zadnjih 30 letih. Ključna novost je, da bi imeli na prvi stopnji samo eno vrsto sodišč. To bi pomagalo preprečiti nastanek novih sodnih zaostankov in zagotoviti bolj dosledno reševanje primerov.
Reforma sodstva z novimi predlogi
Predlogi zakonov določajo začetek uporabe 1. januarja 2027, saj gre za organizacijsko spremembo delovanja prvostopenjskih sodišč. Le-te pa imajo določene prilagoditve v poslovanju.
Kot so nam povedali na Ministrstvu za pravosodje, »Po posredovanju gradiva v 2. strokovno usklajevanje (julij 2024), je ministrstvo od septembra do novembra 2024 izvedlo pet usklajevalnih sestankov s predsedniki sodišč.
Namen je bil, da se naslovijo vsi pomisleki in tveganja v zvezi s predlaganimi spremembami organizacije in poslovanja okrožnih sodišč ter poenotijo stališča.
Novosti sodne reforme
Predstavniki Ministrstva za pravosodje so še sporočili, kakšne novosti prinaša predlagana zakonodaja:
Uvaja se enotno okrožje na prvi stopnji in enoviti okrožni sodnik.
To pomeni, da bodo na prvi stopnji delovala okrožna sodišča, sedanja okrajna sodišča pa bodo postala notranje organizacijske enote okrožnih sodišč. Preimenovala se bodo v zunanje oddelke, z izjemo sedežnih okrajnih sodišč, ki bodo ukinjena. Nobena lokacija sodišča se ne ukinja.« Nova zakonodaja prav tako daje večji poudarek na odgovornosti predsednika sodišča.
Njegova ključna naloga je zagotoviti enakomerno obremenitev sodnikov in pravočasno reševanje zadev.
Na ministrstvu nadaljujejo, da bodo okrajni sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na okrajnih sodiščih, po začetku uporabe zakona pridobili naziv okrožnega sodnika. S tem bodo tudi ustrezno uvrščeni v plačni razred. Sodniško funkcijo bodo opravljali bodisi na okrožnem sodišču bodisi na zunanjih oddelkih tega okrožnega sodišča.
Reforma sodstva in pobuda Vrhovnega sodišča
Evropska komisija je že pred skoraj desetimi leti ocenila, da sodni zaostanki več ne predstavljajo sistemskega problema.
Na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije pa so poudarili, da »o sodnih zaostankih v Sloveniji ni več mogoče govoriti. Možno pa je oceniti, da slovensko sodstvo že kar nekaj let deluje uspešno in stabilno. To potrjujejo tudi mednarodne analize in primerjave sodnih sistemov znotraj Evropske unije, kjer se po večini kazalcev uvrščamo v evropsko povprečje.«
Kaj predlaga Sodni svet?
Za dodatna pojasnila smo se obrnili tudi na Sodni svet RS. “Predloga novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter predlog sprememb in dopolnitev Zakona o sodnem svetu, že vloženi v zakonodajni postopek. Pred tem je bilo opravljeno strokovno usklajevanje, v okviru katerega je s svojimi konstruktivnimi predlogi in opozorili sodeloval tudi Sodni svet.
Sodni svet je izpostavil pomembnost izenačevanja razlik v obremenjenosti sodnikov in sodišč na ravni celotne države. Predlog sodniške reforme ga ne naslavlja v celoti.
Poudarili so še, da je glede reorganizacije sodniške mreže Sodni svet opozoril na potrebo po podrobnejši analizi, “da ne bi prišlo do novih sodnih zaostankov in organizacijskih zapletov, kot se je to v preteklosti že zgodilo.”
