Svetovni dan boja proti AIDS-u obeležujemo vsako leto 1. decembra. Datum je bil izbran leta 1988 na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kot globalni dan ozaveščanja o epidemiji virusa HIV in bolezni AIDS. Namen dneva je omogočati izmenjavo informacij med nacionalnimi in lokalnimi oblastmi, mednarodnimi institucijami in posamezniki ter spodbujati širjenje znanja o virusu HIV, preprečevanje okužb in zaščito ljudi, ki živijo z virusom.
Kaj je HIV in kaj je AIDS
Na spletni strani NIJZ sta kot razlagin pojmov, kaj sta virusi in bolezen:
“HIV (v angleščini human immunodeficiency virus – HIV) je virus človeške imunske pomanjkljivosti. HIV preko delovanja na bele krvničke, limfocite T pomagalke, oslabi imunski sistem. Imunski sistem je pomemben za ohranjanje odpornosti proti nalezljivim boleznim in nekaterim rakavim obolenjem.” – spletna stran NIJZ
“AIDS (v angleščini acquired immune deficiency syndrome) je bolezen, ki se razvije ob napredovani okužbi s HIV.” – spletna stran NIJZ
Kako se je vse začelo
Začetek zgodovine AIDS-a sega v leto 1981, ko so zdravniki v Združenih državah opazili nenavadne okužbe pri večjem številu homoseksualno usmerjenih moških. Prvi podatki o obsegu okužb so bili skromni, vendar je hitro postalo jasno, da ne gre za lokalno omejen pojav, temveč za svetovni zdravstveni izziv.
Ob prvem Svetovnem dnevu boja proti AIDS-u je bilo na svetu ocenjenih med 90.000 in 150.000 oseb z okužbo s HIV.
V naslednjih desetletjih se je število okuženih močno povečalo, prav tako število smrti zaradi AIDS-a. To je spodbudilo države, mednarodne organizacije, zdravstvene ustanove in civilno družbo k bolj usklajenemu delovanju, ki je vključevalo informiranje, ozaveščanje, raziskave, razvoj zdravljenja in boj proti stigmi, ki jo bolezen še vedno povzroča.
S pristopom k epidemiji se je spreminjala tudi organizacija globalnega odziva. Leta 1996 je bila ustanovljena organizacija UNAIDS, ki od takrat usklajuje mednarodne napore in od leta 1997 oblikuje letne kampanje ter teme Svetovnega dneva boja proti AIDS-u. Rdeča pentlja, ki simbolizira solidarnost z osebami, ki živijo s HIV, in spomin na tiste, ki so umrli, je bila sprejeta leta 1991 in je danes eden najbolj prepoznavnih simbolov javnozdravstvenega gibanja v zgodovini.
AIDS danes
Svetovni dan boja proti AIDS-u tudi danes ohranja pomembno vlogo. Kljub velikemu napredku, ki ga je omogočilo sodobno protivirusno zdravljenje, okužbe s HIV niso izginile. Dan nas opominja, kako ključni so izobraževanje, preprečevanje, dostop do zanesljive diagnostike, pravočasno zdravljenje in zmanjševanje predsodkov. Mednarodne zdravstvene organizacije opozarjajo, da stigma in diskriminacija ostajajo pomembna dejavnika, ki mnogim preprečujeta pravočasen dostop do testiranja in pomoči.
Pomen Svetovnega dneva boja proti AIDS-u je večplasten.
Predstavlja globalni poziv k solidarnosti, saj povezuje države, organizacije, strokovnjake in posameznike v skupnem prizadevanju za preprečevanje novih okužb ter podporo ljudem, ki že živijo z virusom.
Je tudi priložnost za spomin na vse, ki jih je bolezen zaznamovala ali jim vzela življenje. Hkrati spodbuja dejavno odzivanje, ki vključuje testiranje, zdravljenje, podporo ter odpravljanje stigmatizacije in diskriminacije.
AIDS v Sloveniji
V Sloveniji je bilo v zadnjem letu potrjenih 27 novih okužb s HIV, kar predstavlja približno 1,3 osebe na sto tisoč prebivalcev. Število je nižje kot leto pred tem, kar nakazuje pozitivne trende, čeprav ostaja nujno nadaljevati s preventivnim delom in osveščanjem.
“V letu 2025, do vključno 2. novembra, je število novih diagnoz heteroseksualno prenesenih okužb prvič od začetka epidemiološkega spremljanja preseglo število novih diagnoz okužb med MSM v enakem obdobju. Prijavljenih je bilo 15 predvidoma heteroseksualno prenesenih okužb, kar je dve več kot v celem letu 2024.” – Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 2. novembra 2025, NIJZ
