Če razmišljaš, da si edini/a, ki doživlja tremo pred govorjenjem ali nastopanjem pred drugimi, je to daleč od resnice. Raziskave namreč kažejo, da približno 75 % ljudi občuti vsaj neko obliko strahu pred javnim nastopanjem in je to ena najpogostejših socialnih anksioznosti na svetu. V nekaterih študijah na Teleprompter.com celo več ljudi navaja strah pred govorjenjem v javnosti kot strah pred višino ali pajki.
Tako ne gre le za tremo pred šolsko predstavitvijo ali govorom — ta strah lahko doleti kogarkoli in v različnih situacijah (npr. govorjenje med predstavitvijo v službi ali pa nastopanje na gledališkem odru).
Zakaj se trema pravzaprav pojavi?
Trema ni “izmišljena”, je telesni odziv na stresno situacijo. Ko moraš nastopiti, tvoje telo sprosti hormone, ki povečajo srčni utrip, dihanje se pospeši, roke se lahko tresejo ali potijo. To so telesni signali, ki se sprožijo, ko je telo pod velikim in/ali dolgotrajnim stresom. Trema se gradi že v tednu do javnega nastopa, zato je, na žalost, ne moremo odpraviti v petih minutah, preden stopimo pred ljudi.
Naši možgani se ob tem začnejo fokusirati na ohranjanje osnovnih telesnih funkcij, saj zaznajo, da je telo v stanju panike. To pa nam onemogoča kvaliteten in prepričljiv javni nastop.
Trema je torej popolnoma naraven biološki odziv, ne znak šibkosti.
Ali trema kdaj povsem izgine ali se “uravnava”?
Ključna ugotovitev sodobne psihologije je, da trema sama od sebe skoraj nikoli ne izgine popolnoma. Namesto tega se mnogi naučijo, kako jo obvladovati in celo izkoristiti.
Tukaj je nekaj načinov, kako si lahko sami pomagamo:
Stvari, ki jih lahko naredimo pred nastopom
- Praksa, praksa in še enkrat praksa: pri ljudeh, ki redno govorijo v javnosti, trema pogosto postane manj intenzivna in bolj znosna. Veliko ljudi, ki so pogosto na odru, poroča celo, da jih trema sedaj spodbuja in jo opišejo kot “pozitivno živčnost”.
- Priprava: Če smo na nastop zelo dobro pripravljeni, bomo imeli veliko manj skrbi in se bomo lahko osredotočili izključno na kvalitetno izvedbo javne predstavitve.
- Naše pretekle izkušnje nas ne definirajo, temveč nam pomagajo: Ko imamo slabe izkušnje z javnim nastopanjem, se ta strah potencira. Teh izkušenj ni dobro potisniti v podzavest, saj bodo ustvarile občutek travme. Namesto tega poskusimo analizirati dobre stvari nastopa ter pomisliti, kaj smo se naučili. Naslednjič pa gremo pred ljudi znova, sveže, a z več dragocenimi izkušnjami.
- Fizična vadba: Nenavadna, a zelo učinkovita tehnika je preprosto raztegovanje telesa. Kakšennteden pred predvidenim javnim nastopom se vsak dan raztegnemo in razgibamo. Telo se ob stresu namreč fizično krči, da bi se zaščitilo. To pa povzroča težje dihanje in posledično lomljenje glasu ob veliki tremi. Z raztegovanjem telesu damo možnost, da je v optimalnem stanju za govorjenje.
- Dihalne tehnike: Globoko, nadzorovano dihanje znižuje fizični stres, zato, tako tik pred nastopom, kot v dnevih, ki vodijo do nastopa, namenimo nekaj časa tudi dihalnim vajam.
Stvari, ki jih lahko naredimo med nastopom
- Optimalna postavitev med govorom: Ko stojimo pred ljudmi, se pogosto zgodi, da se začnemo prestopati, zibati, imamo roke v žepu ali prekrižane pred sabo. Dobro je, da se postavimo v stabilen položaj, kar pomeni, da imamo noge postavljene približno v širino naših ramen. Tako imajo možgani znak, da smo varni in se lahko osredotočijo na vsebino in izvedbo nastopa. Roke pa lahko najbolj optimalno uporabimo pri razlagi.
- Osredotočenost na prostor, ne na ljudi: ko stopimo pred veliko skupino ljudi, se nam zdi, da se lahko osredotočamo zgolj na to. Vendar pa je zelo učinkovito, če si ob vstopu v prostor ogledamo prostor in se na ta način “prizemljimo”. Po tem bo veliko lažje pogledati v občinstvo in vzpostaviti tudi očesni stik.
Res pa je, da nekatere strategije delujejo bolje za ene, druge bolje za druge, vse je odvisno od posameznika; zato je dobro eksperimentirati in najti, kaj tebi osebno najbolj odgovarja.
Kdaj trema postane “preveč”?
Za večino ljudi je trema znosna in je lahko celo pozitivna za njihov nastop. A obstajajo primeri, ko strah preseže to raven in postane ovira, ki povzroča izogibanje govorni situaciji ali resnično vpliva na vsakdanje življenje. Takrat vprašanje ni več “kako jo obvladati?”, ampak “ ali je čas, da poiščem dodatno pomoč?”.
To lahko vključuje:
- podporne skupine ali klube,
- delo s psihologom ali terapevtom,
- terapevtske tehnike ali celo virtualna izpostavljenost (npr. nove VR metode, ki mlade učijo nastopati v simuliranih okoljih).
Trema ni naš sovražnik
Strah pred javnim nastopanjem je razširjen, naraven in zelo pogosto del poti do samozavesti.
Resnica je, da trema verjetno nikoli popolnoma ne izgine, ampak postane bolj znosna in obvladljiva, ko se z njo soočaš znova in znova. Kmalu bo le tihi spremljevalec ali pa priložnost, da ti adrenalin da dodatno energijo in osredotočenost.
Na koncu je trema nekaj neizogibnega in nas pogosto le opozarja, da nam nekaj veliko pomeni in z vsakim novim nastopom nas uči, kako lahko iz strahu naredimo zaveznika.
