V zadnjih letih je obisk gora v porastu, kar je posledica spodbujanja aktivnega življenjskega sloga in promocije naravnih lepot na družbenih omrežjih. Vse več pohodnikov se odloča za vzpon na Triglav, tudi takšnih, ki niso primerno opremljeni ali usposobljeni. To povzroča ne le gnečo, ampak tudi varnostne izzive. Kaj pa o tem pravi Planinska zveza Slovenije?
Gore niso le turistični park
Da bi izvedeli, kako (ne)obremenjen je Triglav v resnici, smo se obrnili na generalnega sekretarja Planinske zveze Slovenije, Damjana Omerzuja. Zaupal nam je, da so »slovenske gore, sploh v času glavne poletne sezone, zelo obiskane. Sploh v okolici najbolj poznanih točk. Triglav z okolico je tukaj najbolj na udaru.” Generalni sekretar nadaljuje, da
Predvsem pri tujcih je zelo pogosto podcenjevanje slovenskih hribov. Pričakujejo, da niso tako zahtevni. Posledično jih relativno nižji hribi v primerjavi z ostalimi Alpami malo zavedejo.
Dodaja še, da sta na tem mestu ključni komunikacija in informiranje. »Naredilo smo zelo pomembne korake s kampanjo Varna pot v slovenske gore. Z njo želimo vsi slovenski deležniki, odgovorni za varen obisk gora, doseči čim večje število tujih obiskovalcev naših gora.« Potrebno je tudi poudariti, da so naše gore relativno nizke, kljub temu pa so po nekaterih planinskih poteh zelo zahtevne.
Varen obisk gora
»Ob izzivu, kako z napotki poleg slovenskih doseči tudi tuje obiskovalce, smo se v letu 2024 povezali PZS, Gorska reševalna zveza Slovenije, Slovenska turistična organizacija (STO), Slovenia Outdoor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Policija, Združenje gorskih vodnikov Slovenije in Triglavski narodni park.« Kot še navaja, »k varnemu obisku slovenskih gora in odgovornemu obnašanju v naravi z dodatnimi in prenovljenimi vsebinami poziva tudi STO, in sicer v sedmih jezikih – slovenskem, angleškem, nemškem, francoskem, ruskem, španskem in kitajskem.«
Množični obiski
Kot nadaljuje generalni direktor Damjan Omerzu,
Množičen obisk s seboj zagotovo prinese tudi določena tveganja in nevarnosti.
»Od samega varnostnega vidika (npr. proženja kamenja, daljšega časa hoje in s tem večja izpostavljenost spremembi vremena …) do vpliva na naravo. Erozija na planinskih poteh je npr. zaradi velikega obiska, v kombinaciji z intenzivnejšimi vremenski dogodki, zagotovo izrazitejša kot nekoč.
Sicer pa imamo v Sloveniji nekaj več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti, tako da izbire je izbire veliko.
Razbremenitev
Občina Kranjska Gora že drugo leto omejuje vstop v dolino Vrat z zapornico in visokimi parkirninami (20 evrov na dan oziroma 4 evre na uro). Novi prometni režim je za obiskovalce precejšnje finančno breme.
Kot pravi generalni sekretar, »promet v Vrata je bil problematičen, na vrhuncih sezone pa kaotičen. Primerov omejevanja prometa ali uvajanja parkirnin je po Sloveniji še veliko. Splošno stališče PZS pri uvajanju takšnih ukrepov je, da so omejitve sprejemljive, če se vzpostavijo ustrezne alternative, ki ne onemogočajo dostopa do gora. Naše pripombe so bile deloma upoštevane, v celoti pa ne. Pogovarjamo se še o določenih prilagoditvah, vendar bo način obiska zagotovo treba prilagoditi.
Kdo nosi odgovornost?
Triglav, simbol Slovenije, si zasluži spoštovanje in skrb, ne le kot turistična točka, ampak kot del slovenske identitete in naravne dediščine. Vprašanje ni, ali je Triglav preobremenjen, ampak kako bomo poskrbeli, da bo ostal varen in dostopen za vse prihodnje generacije.
