14. januarja 1784 je Kongres Združenih držav Amerike uradno ratificiral Pariško pogodbo, s čimer se je ameriška vojna za neodvisnost dokončno končala.
Ta odločitev ni pomenila le formalnega zaključka vojaških spopadov, temveč mednarodno priznanje nove države, ki je nastala iz nekdanjih trinajstih britanskih kolonij v Severni Ameriki.
Ratifikacija pogodbe je utrdila položaj Združenih držav kot suverene politične entitete in jim omogočila vstop v sistem mednarodnih odnosov.
Podpis pogodbe
Pariška pogodba je bila podpisana 3. septembra 1783 v Parizu. Združene države so zastopali John Adams, Benjamin Franklin in John Jay, trije najpomembnejši ameriški diplomati tistega časa. Veliko Britanijo je zastopal David Hartley, pooblaščenec kralja Jurija III.
Pogodba je bila rezultat dolgotrajnih pogajanj, ki so sledila britanskemu porazu in izgubi nadzora nad kolonijami po več let trajajočem konfliktu, ki se je začel leta 1775.
Zakaj je bila ratifikacija potrebna?
Čeprav je bila pogodba podpisana že jeseni 1783, ni stopila v veljavo brez potrditve ameriškega kongresa. Takrat so Združene države delovale po Zakonih konfederacije, ki so zahtevali, da mora biti za ratifikacijo mednarodne pogodbe prisotnih najmanj devet od trinajstih držav. Kongres se je v začetku leta 1784 sestal v Annapolisu v zvezni državi Maryland, ki je začasno služil kot sedež zvezne oblasti.
Zaradi težkih potovalnih razmer in povojne nestabilnosti je bila sklepčnost sprva težko dosegljiva.
Ratifikacija 14. januarja 1784
Ko je bilo končno prisotnih dovolj delegacij, je kongres 14. januarja 1784 soglasno ratificiral Pariško pogodbo. Dokument je bil podpisan, potrjen z uradnim pečatom Združenih držav in poslan v Evropo kot dokaz, da nova država stoji za dogovorjenimi pogoji. Ta korak je bil ključen za mednarodno legitimnost ZDA, saj brez ratifikacije pogodba ne bi imela pravne veljave.
Ključne določbe Pariške pogodbe
Najpomembnejša določba pogodbe je bila uradno britansko priznanje neodvisnosti Združenih držav Amerike. Velika Britanija se je odpovedala vsem zahtevam do nekdanjih kolonij. Pogodba je tudi natančno določila meje nove države, pri čemer je bila zahodna meja postavljena ob reki Mississippi, kar je ZDA omogočilo obsežno ozemeljsko širitev.
Poleg tega je pogodba določala:
-
pravico ameriških ribičev do ribolova v vodah ob Novi Fundlandiji in Kanadi,
-
svobodno plovbo po reki Mississippi za obe državi,
-
poravnavo dolgov, nastalih pred vojno,
-
priporočilo glede vrnitve premoženja britanskim lojalistom, čeprav to določilo v praksi pogosto ni bilo uresničeno.
Zadnje dejanje revolucije
Ratifikacija Pariške pogodbe je uradno zaključila ameriško revolucijo in Združenim državam omogočila, da so začele sklepati trgovinske in diplomatske odnose z drugimi evropskimi silami.
Hkrati pa je konec vojne razkril številne notranje slabosti konfederalnega sistema, kar je v naslednjih letih vodilo do razprav in sprejetja ustave leta 1787.
Dan 14. januar 1784 tako predstavlja prehod od revolucije k državnosti. Gre za trenutek, ko je ameriški upor proti kolonialni oblasti postal trajna politična realnost, ki je pomembno vplivala na nadaljnji razvoj moderne demokracije in nacionalnih držav.
