Obvestilo o hudi delovni nezgodi na območju Maribora, o kateri smo bili obveščeni včeraj dopoldne, dopolnjujemo z informacijo, da je 27-letnik, ki se je huje poškodoval, umrl. Po prvih informacijah je do nesreče prišlo med delom s kovinsko konstrukcijo, ki se je podrla na zaposlenega, sicer državljana Bosne in Hercegovine.
Tragična novica pretresa Štajersko. Mladi 27-letni delavec, ki se je včeraj dopoldne huje poškodoval v delovni nesreči na območju Maribora, je za posledicami poškodb umrl. Po prvih podatkih se je nanj med delom podrla kovinska konstrukcija.
Delavec je bil državljan Bosne in Hercegovine, ki je delal v Sloveniji. Kljub hitremu posredovanju reševalcev so bile njegove poškodbe tako hude, da jim je v bolnišnici podlega.
Preiskava v smeri kaznivega dejanja zoper delovno razmerje
Včeraj so policisti opravili ogled kraja nezgode. Danes pa po navedbah pristojnih nadaljujejo z ugotavljanjem vseh okoliščin, ki so privedle do nesreče.
“Zbiramo obvestila tudi v smeri suma storitve kaznivega dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost,” so sporočili s PU Maribor
To pomeni, da preiskovalci preverjajo morebitno odgovornost delodajalca oziroma odgovornih oseb za varnost pri delu.
Kaj konkretno pomeni preiskava “kaznivih dejanj zoper delovno razmerje”?
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost so v slovenskem pravnem redu urejena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1). Sem spada osem različnih kaznivih dejanj, med njimi tudi kršitev temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1.
Po tem členu je kaznivo dejanje podano, kadar odgovorna oseba (npr. delodajalec ali vodja gradbišča) zavestno ne ravna po predpisih o varnosti pri delu ali pri drugih sferah.
Kazni za tovrstna dejanja so lahko visoke. Za osnovno obliko kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta . V hujših primerih (drugi odstavek 196. člena) pa grozi zapor do petih let .
V konkretnem primeru smrti delavca bodo preiskovalci ugotavljali:
- Ali so bili na delovišču zagotovljeni vsi predpisani varnostni ukrepi.
- Ali je odgovorna oseba vedela (ali bi morala vedeti) za nevarnost, povezano s kovinsko konstrukcijo.
- Ali je obstajala objektivna možnost izpolnitve varnostnih obveznosti – če je delodajalec kljub zmožnosti ukrepanja to zavestno opustil, gre po sodni praksi za naklepno kaznivo dejanje .
Prejšnji primeri: Podjetji iz Kopra ovadeni zaradi izkoriščanja delavcev
Tokratna preiskava ni osamljen primer. Slovenija se v zadnjih letih vse pogosteje sooča s kršitvami delavskih pravic, ki pristanejo na sodiščih.
Novembra 2022 so, na primer, koprski kriminalisti ovadili dve gospodarski družbi z območja Kopra (neuradno naj bi šlo za podjetji Marinblu in Selea) zaradi suma kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost .
Ugotovili so, da je odgovorna oseba obeh podjetij v obdobju dveh let zavestno kršila pravice več kot 20 delavcev – niso jim izplačevali vseh prispevkov, delavci so delali tudi do 12 ur dnevno, v enem primeru celo 40 ur brez premora, indijski delavci pa so bili nastanjeni kar v poslovnem prostoru .
V tistem primeru so bile ovadene tako fizične kot pravne osebe, predkazenski postopek pa je vodilo Okrožno državno tožilstvo v Kopru v sodelovanju z Inšpektoratom za delo .
Kaj lahko pričakujemo v nadaljevanju?
V primeru mariborske nesreče bo preiskava tekla podobno. Če bodo kriminalisti ugotovili, da je bil vzrok za padec konstrukcije opustitev varnostnih ukrepov s strani delodajalca, bodo zoper odgovorne osebe podali kazensko ovadbo.
Postopek nato prevzame Okrožno državno tožilstvo, ki odloči o vložitvi obtožnice. Hkrati bo Inšpektorat za delo opravil svoj del preiskave in morebitne kršitve obravnaval kot prekršek ali podlago za kazensko odgovornost .
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je ob podobnih primerih poudaril: “Ne samo, da se izkoriščanje delavcev ne izplača, ampak je tudi kaznivo dejanje. To ni blef.”
Preiskava o natančnih okoliščinah mariborske nesreče še poteka. Več informacij bo znanih, ko bodo preiskovalci zaključili s prvimi zaslišanji in ogledi.
