Na sejmu Agra je potekalo 24. mednarodno ocenjevanje medu, na katerem je sodelovalo 183 čebelarjev s 294 vzorci medu. Med vsemi vzorci je prevladoval gozdni med, sledil mu je akacijev. Na sejmu so podelili odličja čebelarjem, ki so se izkazali pri pridelavi, na maribor24.si pa so poklepetali tudi s slovensko medeno kraljico Rebeko Medved.
Šampionski med na Hrvaško
Šampionsko priznanje je prejel akacijev med Pčelarstva Trupković iz Hrvaške, ki je dosegel največ točk med vsemi vzorci. Naziv “Prvak vrste” pa so v posameznih kategorijah prejeli: Pčelarstvo Trupković (akacijev), Belokranjski hram d.o.o. (cvetlični), Anton Mlinar (gozdni), Andrej Jereb (hojev), Čebelarstvo Kimovec (kostanjev) in Mitja Smrdel s.p. (lipov). Posebni priznanji Petra Dajnka sta prejela Janez Erjavec in dr. Stanislav Kapun za večletno uspešno delo na področju čebelarstva.
Podrobnejše rezultate ocenjevanja medu si lahko ogledate tukaj.
Največj zlatih odličij za lipov med
Predsednica komisije za ocenjevanje, mag. Amalija Božnar, je dejala, da je letošnje ocenjevanje medu zelo uspešno. Poudarila je, da so rezultati odraz dobre sezone in da so med ocenjevali licencirani preizkuševalci po veljavnem pravilniku. Povedala je, da je največ zlatih odličij (51 %) prejel lipov med. Po besedah Božnarjeve je brez odličja ostalo le 5,78 % vzorcev, kar je manj kot lani.
Božnarjeva je pojasnila, da ocenjujejo predvsem sortnost medu in ne zgolj kvalitete. ”Ocenjevanje medu poteka kot ocenjevanje sortnosti medu. S tem, ko dobi med neko priznanje, lahko je to bronasta medalja, to ne pomeni, da ni kvaliteten – ali pa če ne dobi priznanja. Med je kljub temu kvaliteten, torej je prešel tudi tisto osnovno, fizikalno-kemično analizo, ampak je med mogoče malo manj sorten, ker vsaka vrsta medu ima neke predpisane lastnosti, ki se jim vzorci potem skušajo približati. Mi ocenjujemo, na primer pri akacijevem medu, ali je prava barva, prav okus, pol okus, obstojnost okusa ali se čutijo neke druge primesi cvetličnega medu itd. Na ocenjevanju se ocenjuje sortnost, ne kvaliteta kot kvaliteta. Medalj je veliko, ampak recimo zlatih medalj je četrtina, kar pomeni, da je toliko vzorcev bilo res tipičnih za sorto. Drugi so se temu približali, zato je pa ogromno bilo srebrnih in bronastih medalj.”
