Evropa se od leta 1980 segreva hitreje kot katera koli druga celina. Po podatkih Poročila o stanju podnebja v Evropi se namreč temperature pri nas dvigujejo z dvakratno hitrostjo glede na svetovno povprečje. Lansko leto tako ni bilo le najtoplejše v Evropi, ampak tudi globalno, kar je že pustilo posledice na evropskem gospodarstvu.
Če se bo ta trend nadaljeval, strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko v prihodnjih desetletjih pričakovali izgube bruto domačega proizvoda (BDP) in zmanjšanje splošne gospodarske produktivnosti.
Zaradi vročine se pričakujejo še večje gospodarske izgube
David García-León in njegovi sodelavci so v študiji, objavljeni v reviji Nature Communications, preučili vročinske valove v štirih izjemno vročih letih (2003, 2010, 2015 in 2018) in primerjali njihove vplive z zgodovinskim izhodiščem med letoma 1981 in 2010. To pomeni, da je bila vsota vsega, kar so države Evropske unije (EU27), Združeno kraljestvo in države EFTA (Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica) proizvedle v enem letu, zmanjšana za približno pol odstotka zaradi vplivov ekstremne vročine. To predstavlja 1,5 do 2,5-kratnik povprečnih letnih gospodarskih izgub zaradi ekstremne vročine med letoma 1981 in 2010, ki so znašale približno 0,2% BDP. Te ocene predvidevajo, da se ne bodo izvedli nobeni dodatni blažilni ali prilagoditveni ukrepi.
Po navedbah članka se pričakuje, da se bodo povprečne gospodarske izgube zaradi vročinskih valov povečale z zgodovinskega povprečja 0,21 % BDP (1981–2010) na 0,77% v obdobju 2035–2045 in prek 1,14% do leta 2060. Te napovedi se lahko spremenijo glede na odstopanje od povprečja.
Južna Evropa se sooča z največjimi izgubami, Združeno kraljestvo in Irska najmanj prizadeta
Evropske države, kot so Ciper, Hrvaška, Portugalska, Malta, Španija in Romunija, kažejo najvišje predvidene gospodarske izgube, saj bi lahko vplivi dosegli ali presegli –2,5% BDP do obdobja 2055–2064. Grčija in Italija (obe -2,17%) ter Francija (-1,46%) naj bi imele do leta 2060 prav tako znatne izgube. Vse te države so že ranljive zaradi toplejšega podnebja in pričakuje se, da bodo doživele najbolj drastično povečanje škode zaradi vročinskih valov.
Združeno kraljestvo, Irska, Danska, Nizozemska in Belgija kažejo razmeroma nižje vplive na BDP, saj ostajajo na splošno pod -0,5% tudi v najslabših prihodnjih scenarijih. Kljub temu skoraj vse države, celo v hladnejših regijah, kažejo dosleden trend upadanja, kar kaže na postopno slabšanje stanja.
Visoke temperature lahko negativno vplivajo na delovno produktivnost
Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) iz leta 2024, ki sta ga pripravili Hélia Costa in njeni sodelavci, ugotavlja, da visoke temperature zmanjšujejo produktivnost dela. Deset dodatnih dni nad 35 °C v enem letu povzroči 0,3% zmanjšanje letne produktivnosti dela podjetij, medtem ko pri temperaturah nad 30 °C zmanjšanje znaša 0,2 %. Ko temperatura preseže 40 °C, se njen vpliv močno poveča – produktivnost se namreč zmanjša za več kot 1,5%, v skrajnem scenariju lahko izgube presegajo celo 2,5%.
Španija najbolj prizadeta zaradi toplotnega stresa
Simulacije OECD so pokazale tudi potencialne izgube produktivnosti zaradi toplotnega stresa v različnih državah. Ko je toplotni stres povezan z 2 °C povečanjem temperature v simulaciji, kar trend v prihodnosti tudi nakazuje, se raven izgub produktivnosti močno poveča. Španija je zabeležila največjo spremembo v produktivnosti dela zaradi povečanja dni toplotnega stresa, in sicer z zmanjšanjem za 0,22 % med obdobjema 2000–2004 in 2017–2021. Sledita Francija in Madžarska z 0,13% izgube. Španija bi se lahko v prihodnosti soočila z več kot 0,8 % padcem produktivnosti dela, Italija in Bolgarija pa okoli 0,5 %. Nasprotno, severne države, kot sta Danska in Finska, naj bi se soočile z najmanjšimi izgubami.
Prizadevanja za ublažitev posledic
David García-León in Hélia Costa poudarjata, da se morajo prilagoditveni ukrepi, kot so prilagoditev delovnega časa delavcev in odmori, razširiti zaradi vse pogostejših vročinskih valov. Costa izpostavlja dve ključni prioriteti: zmanjšanje podnebnih sprememb in sprejetje prilagoditvenih ukrepov (npr. boljše prezračevanje, prilagoditev delovnega časa, zelene površine v mestih). García-León dodaja, da so nujne širše javne politike in lokalni načrti za ublažitev vročinskih otokov.
