Pri nakupu živil, kot je sir v slanici, nas večina najverjetneje posebej ne bere etikete, kaj naj bi izdelek vseboval, saj naj bi bilo to povsem logično. Pa je res? Slovenec je namreč na portalu Reddit izpostavil, da se v embalaži v resnici lahko skriva vse prej kot sir, ki bi ga želeli uživati.
“Opazil sem, da v naših trgovinah prodajajo lažne sire v slanici z imenom Danish White. Vsi ti izdelki vsebujejo veliko količino palminega olja,” je zapisal v objavi in dodal, da gre za čisti primer zavajanja kupcev.
“Vsakega, ki vsaj malo pazi na svoje zdravje, takšne stvari precej razburijo.” Hkrati je izpostavil, da takšnega izdelka trgovine sploh ne bi smele opredeljevati in prodajati kot sir, saj po zakonodaji EU sir ne sme vsebovati rastlinskih maščob, kar pa palmovo olje je.
Lažni siri v slanici Danish White s skoraj četrtino palminega olja
byu/liveandlovetogether inSlovenia
V nadaljevanju je pojasnil: “Prevedeno iz odgovora Evropskega parlamenta na poslansko vprašanje iz leta 2021: Izraz ‘sir’ se v EU ne sme uporabljati za poimenovanje izdelka, pri katerem je mlečna maščoba nadomeščena z rastlinsko maščobo. Če obstajajo dokazi, da se izdelek z vsebnostjo palmovega olja trži kot ‘sir’, je treba na to opozoriti pristojne nacionalne organe, ki so odgovorni za izvrševanje pravil. Na koncu pa je odločitev potrošnikov, katere izdelke bodo kupili (sir ali izdelke brez mleka).”
Kot primer je posebej izpostavil lažni sir v slanici z Mercatorjevih polic Danish White znamke Divan Garden, ki vsebuje 24 % palmovega olja. “Na njihovi spletni strani je ta izdelek tudi kategoriziran kot sir, čeprav na embalaži v drobnem tisku/sestavinah piše, da je to pripravek na osnovi posnetega mleka in palminega olja, v slanici. Enako velja za znamko Akadia v Sparu,” je dodal. In zelo verjetno to niso edini primeri, saj gre za globalno verigo izdelkov Danish White, ki kot avtentičen danski feta sir očitno prodaja “lažen sir”.
Kasneje je v komentarjih še opozoril na to, da resda “nikjer ni jasno označeno, da ima kar 24 % palminega olja in je ta podatek skrit v sestavinah.” A, kot malce sarkastično pravi, “/l/e zakaj bi pa gledal sestavine za sir. Saj je logično, da je narejen izključno iz mleka, mikrobioloških kultur in sirila, kajne?”
Da gre za resnične navedbe, smo se prepričali tudi sami, saj imata izdelka z imenom Danish White pod znamkama Divan Garden in Akadia res med sestavinami navedeno palmovo olje, pri čemer ga prvi vsebuje 24 odstotkov, drugi pa 23 odstotkov.
Pa vendar, očitno gre za “lažni sir” le takrat, ko na embalaži piše Danish White, saj v nekaterih drugih primerih palmovega olja med sestavinami nismo zasledili. Zanimivo je tudi to, da Sparov izdelek “Mehki beli sir” pod znamko S-Budget, ki velja za cenovno bolj dostopno znamko, ne vsebuje palmovega olja, ampak le osnovne sestavine: pasterizirano mleko, nejodirano sol, mikrobiološko sirilo in mlečnokislinske kulture.
Zakaj ima palmovo olje tak slab sloves?
Palmovo olje ima precej slab sloves, predvsem zaradi okoljskih, zdravstvenih in etičnih razlogov. Spodaj navajamo glavne razloge, zakaj se palmovo olje pogosto obravnava kot problematično:
1. Okoljski vpliv
Pridelava palmovega olja pogosto vodi v množično krčenje tropskih deževnih gozdov, predvsem v državah, kot sta Indonezija in Malezija. Zaradi širjenja plantaž številne ogrožene živalske vrste, kot so orangutani, tigri in sloni, izgubljajo življenjski prostor. Poleg tega se zaradi sečnje in izsuševanja šotišč sproščajo velike količine toplogrednih plinov, čiščenje površin s požiganjem pa povzroča dodatno onesnaženje zraka.
2. Zdravstveni pomisleki
Palmovo olje ima visoko vsebnost nasičenih maščob, kar lahko vpliva na povečanje ravni slabega holesterola v krvi, to pa povzroča večje tveganje za bolezni srca in ožilja. Hkrati lahko med industrijsko obdelavo na visokih temperaturah nastanejo škodljive snovi (3-MCPD in akrilamid), ki jih strokovnjaki povezujejo s tveganjem za nastanek raka. Ker se palmovo olje uporablja v številnih predelanih živilih (pecivu, sladicah, margarini, instant juhah, prigrizkih), ga pogosto zaužijemo preveč, ne da bi se tega zavedali.
3. Družbeni in etični vidiki
Plantaže so pogosto tarče kritik zaradi izkoriščanja delavcev, slabih delovnih pogojev in celo otroškega dela, v nekaterih primerih pa so domače skupnosti izgubile tudi dostop do svoje zemlje zaradi njihovega širjenja.
