Okoljski inšpektorji so v prvi polovici leta pod drobnogled vzeli kemične čistilnice po vsej Sloveniji, rezultati pa so vse prej kot spodbudni. Od 68 pregledanih obratov jih je kar 33 kršilo okoljsko zakonodajo. Kot razlog za akcijo so na inšpektoratu navedli zaznano onesnaženje, v vodnjakih ljubljanske vodarne Hrastje so namreč izmerili povišane vrednosti tetrakloroetena, kemikalije, ki se pogosto uporablja v čistilnicah ter je lahko škodljiva za zdravje in okolje.
“Rezultati akcije jasno potrjujejo, da je na tem področju občasno treba izvesti tudi sistematične inšpekcijske nadzore,” so zapisali na Inšpektoratu RS za okolje in energijo.
Od nevarnih odpadkov do nepravilnega ravnanja z emisijami
V sklopu nadzora so inšpektorji izdali 18 odločb, s katerimi so zavezancem naložili različne ukrepe; od odstranitve nevarnih odpadkov z zemljišč, zmanjšanja emisij v vode in zrak, do ustreznega označevanja nevarnih snovi. Opozorila so prejeli tudi tisti, ki niso pravilno zbirali mulja v svojih napravah. Skupno so izdali 17 opozoril.
V štirih primerih so uvedli prekrškovne postopke, dva od teh so že zaključili z opominom. Kot poudarjajo, zakon omogoča ukrepanje tudi do dve leti po ugotovitvi kršitve, zato se postopki nadaljujejo.
Na inšpektoratu hkrati menijo, da je nadzor pripomogel k večji ozaveščenosti lastnikov čistilnic, še posebej glede njihovih zakonskih obveznosti, med drugim tudi o tem, da morajo vsako leto do konca januarja oddati letno poročilo Agenciji RS za okolje.
Kakšen vpliv na zdravje imajo lahko povišane vrednosti tetrakloroetena?
Tetrakloroeten je hlapljiva snov, ki lahko ob dolgotrajni ali visoki izpostavljenosti povzroča draženje oči, nosu in grla, glavobole, omotico ter okvare jeter, ledvic in živčevja. Obstaja tudi sum, da je rakotvorna, zato je uvrščena med verjetno rakotvorne snovi za ljudi. Mejne vrednosti so v zakonodaji jasno določene, tako za zrak kot za pitno vodo, kjer mora biti koncentracija zelo nizka, tj. praviloma pod 10 mikrogramov na liter. Za kakšno vsebnost oziroma koncentracijo je šlo v primeru čistilnic kršiteljic, sicer ni znano.
Najpogostejši viri onesnaženja so, poleg kemičnih čistilnic, industrijska razlitja, slabo vzdrževani čistilni sistemi in odlagališča nevarnih odpadkov. Ob zaznavi preseženih vrednosti je tako nujno najti vir onesnaženja, obvestiti javnost in sprejeti ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti, kar lahko vključuje sanacijo območja ali omejitev uporabe vode in prostora.
