Društvo AETP je v soboto, ob napovedi obravnave morebitnega veta državnega sveta na novelo zakona o zaščiti živali, javnosti predstavilo posnetke kirurške kastracije pujskov, opravljene brez uporabe protibolečinskih sredstev. Namen objave je bil opozoriti na neetičnost takšnih praks, a posnetki v strokovni javnosti niso naleteli na enoten odziv. Več predstavnikov stroke opozarja, da vprašanje prepovedi kirurške kastracije brez anestezije in analgezije zahteva kompleksnejšo obravnavo.
Za konstruktivno debato ni pripravljena niti stroka
“Tovrstni posnetki, čeprav velikokrat izkrivljajo dejansko situacijo, predstavljajo dobro podlago za kakovostno diskusijo in pluralnost mnenj. Pod pogojem, da so deležniki nanjo pripravljeni in so zagovorniki tega ali onega stališča pripravljeni nasprotno stran poslušati. Vendar pa je težko pričakovati konstruktivno debato v laični javnosti, če zanjo ni pripravljena niti stroka,” je v odzivu zapisal Janko Skok s Katedre za živinorejo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Po njegovem mnenju je del odziva javnosti na objavljene posnetke razumljiv in v določenem obsegu tudi upravičen, saj posnetki prikazujejo postopek, “ki vsekakor ni bila izvedena povsem strokovno korektno“. Čeprav novela zakona predvideva prepoved izvajanja kirurške kastracije pujskov do sedmega dne starosti brez uporabe anestezije in analgezije, Skok poudarja, da gre za vprašanje, ki ni niti strokovno niti operativno povsem enoznačno.
Kot pojasnjuje, si stroka prizadeva za izboljšanje standardov dobrobiti živali, vendar lahko nenadna uvedba prepovedi brez celovite sistemske podpore in upoštevanja dejanskih razmer na terenu povzroči številne nove izzive.
Globina anestezije in stopnja analgezije se med posegom običajno ne spremljata
“Strogo gledano, bi bil z vidika dobrega počutja in zaščite živali edini merodajen ukrep takšen, ki bi odpravil kastracijo kot tako,” navaja Skok. Ena od možnosti v tem kontekstu je reja nekastriranih merjascev, kar pa bi zahtevalo obsežne prilagoditve, vključno z državno podporo pri vzpostavljanju tržnih mehanizmov, tehničnih metod ocenjevanja trupov na klavni liniji ter obvladovanja težav, kot so povečana agresivnost živali in zmanjšana senzorična kakovost mesa.
Druga možnost je uporaba imunokastracije, ki je z vidika dobrobiti živali bolj ustrezna, vendar prinaša dodatne stroške cepljenja, zahteve glede menedžmenta črede in trenutno nizko stopnjo družbene sprejemljivosti v Sloveniji.
Skok opozarja, da uvedba obvezne anestezije in analgezije ne zagotavlja samodejno učinkovitega preprečevanja bolečine med postopkom. Globina anestezije in stopnja analgezije se med posegom običajno ne spremljata, prav tako pa tovrstni ukrepi ne odpravljajo tveganja za zaplete, kot so okužbe rane ali pojav skrotalne hernije. Poleg tega opozarja na farmakološka tveganja, saj so določeni anestetiki, kot pravi, “precej toksične učinkovine”, in njihova uporaba lahko povzroči neželene učinke.
Sklicujoč se na rezultate dosedanjih študij Skok navaja, da ni enoznačnih dokazov o tem, da bi uporaba anestezije in/ali analgezije ob kirurški kastraciji dejansko vodila v statistično značilno zmanjšanje stresa in bolečine pri živalih.
Večje število vstopov v hleve?
Opozarja tudi na vpliv predlagane ureditve na sistem biološke varnosti. Prisotnost veterinarja ali veterinarskega tehnika ob vsakem posegu bi namreč povečala število vstopov v hleve, kar je v nasprotju z obstoječimi smernicami za preprečevanje vnosa bolezni.
“Nenazadnje, v večini evropskih držav je kirurška kastracija brez anestezije in analgezije do sedmega dneva starosti pujska dovoljena – vključno z večino naših sosed,” zaključuje Skok. Svoja stališča je predstavil tudi na nedavni seji strokovnega sveta za zaščito živali pri Ministrstvu za kmetijstvo, katerega član je.
V društvu AETP močna kritika
Na drugi strani so v društvu AETP pred objavo posnetkov zapisali ostro kritiko: “Bizarno je, če bo državni svet z vetom podprl rejo živali v majhnih natrpanih kletkah. Še bolj bizarna pa je njihova podpora kastraciji pujskov na živo. Bojim se, da jim bo kapital čisto zameglil razum. Kdo pri zdravi pameti bi podpiral to povsem nepotrebno trpljenje.”
Komisija Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo predlog odložilnega veta na novelo zakona obravnavala v ponedeljek.
