Predlog nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga je strokovna skupina predstavila julija lani, je s sklepom ministra Vinka Logaja ta mesec postal programski dokument ministrstva. Kljub drugačnim napovedim predlog ni bil posredovan vladi in DZ, ker gre za strokovni dokument, ki je izhodišče za pripravo sprememb, navajajo na ministrstvu.
Kakšne ukrepe vsebuje?
Strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca je lani v začetku julija predstavila končni predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 in ga predala tedanjemu ministru za izobraževanje Darju Feldi. Med predlaganimi strateškimi cilji in ukrepi so denimo vzgojno delovanje vrtcev in šol, spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture, razvoj digitalne pismenosti, krepitev inkluzivne naravnanosti, zagotavljanje pogojev za dobro duševno in telesno zdravje, kakovostno poučevanje in učenje ter kakovostno izobraženi, usposobljeni in zadovoljni strokovni in vodstveni delavci.
Vogrinc je ob predstavitvi predloga na novinarski konferenci napovedal, da bo ministrstvo v pol leta pripravilo akcijske načrte uresničevanja ukrepov, kjer bodo opredelili tudi, kdo in do kdaj je odgovoren za njihovo realizacijo ter koliko sredstev je na voljo. Prav tako je napovedal, da bo predlog programa septembra obravnaval DZ.
Strokovno izhodišče pri oblikovanju usmeritev v vzgoji in izobraževanju
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pa so v odgovoru na poslansko vprašanje Alenke Helbl (SDS), ali bo nacionalni progam potrjevala vlada in ga bodo obravnavali v DZ, navedli, da predlog dokumenta ni bil predložen vladi v potrditev in ni bil poslan v obravnavo DZ, saj gre za strokovni dokument, ki služi kot referenčna podlaga za strateško in vsebinsko usmerjanje nadaljnjega razvoja področja vzgoje in izobraževanja.
Kot so pojasnili, je ministrstvo dokument, ki je nastal v širokem sodelovanju strokovnjakov z različnih področij in temelji na analizi stanja, trendov in potreb izobraževalnega sistema, obravnavalo kot programsko izhodišče za razvojno načrtovanje, pri čemer je bil poudarek na vsebinskem zasledovanju ključnih usmeritev, ciljev in priporočil. S sklepom ministra je bil ta mesec dokument določen kot strokovno izhodišče pri oblikovanju usmeritev v vzgoji in izobraževanju.
Številni razvojni koraki ministrstva sledijo ključnim vsebinam iz dokumenta
“Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje dokument uporablja kot izhodišče pri pripravi in prenovi zakonodaje, strateških dokumentov, učnih načrtov in programov, pri čemer sistematično sledi njegovim osrednjim usmeritvam,” so pojasnili.
Navedli so še, da številni razvojni koraki ministrstva sledijo ključnim vsebinam in prioritetam iz dokumenta. “Tako je bilo v zadnjem letu že izvedenih ali začetih več kot 80 ukrepov, ki so skladni z usmeritvami iz predloga – od prenove kurikula, krepitve področij digitalne pismenosti in trajnostnega razvoja do sistemskih izboljšav na področju vključevanja otrok s posebnimi potrebami in prenove srednješolskih programov,” so še dodali.
STA
