Po četrti zmagi na Dirki po Franciji je Tadej Pogačar sprožil val ugibanj o svoji prihodnosti. V pogovorih z novinarji je nakazal, da bi lahko po olimpijskih igrah v Los Angelesu 2028 začel razmišljati o upokojitvi, a naj ne bi šlo za dokončno odločitev.
V trenutkih po uradni potrditvi skupne zmage na 21. etapi Toura je Pogačar za francoski L’Équipe izjavil: “Ne mislim, da bom takoj prenehal, vendar se tudi ne vidim, da bi predolgo nadaljeval. Olimpijske igre v Los Angelesu so eden od mojih ciljev, kar me pripelje še do treh let. Takrat bom morda začel razmišljati o upokojitvi, bomo videli.”
S tem je 25-letni zvezdnik, ki ima pogodbo z UAE Team Emirates do leta 2030, prvič javno priznal, da razmišlja o časovni omejitvi svoje izjemne kariere.
Kot je še dodal za tuje medije, ga podiranje rekordov ne žene posebej naprej: “Če bom podrl zgodovinske rekorde, bo to čudovito, vendar to ni moj cilj.”
Pogačar je sicer že pred zaključkom dirke spregovoril o utrujenosti, ki ga je spremljala zlasti v alpskem delu Toura: “Morda je bil dan, ko sem se počutil malo slabše, kar je, mislim, človeško. Ne moreš biti vsak dan v formi … Po etapi sem bil izčrpan in ljudje me niso videli tako veselega kot običajno.”
Ob tem je z nasmeškom dodal, da si tudi novinarji zaslužijo počitek: “Če ne bi bil utrujen po 21 dneh dirke, bi bilo nekaj narobe. Odgovoril sem iskreno, da sem utrujen. Mislim, da so vsi izčrpani, tudi vi novinarji, po treh tednih tekanja po mešanih conah, po novinarskih sobah …”
Spomini na ključne trenutke in pogum v Parizu
V intervjuju za uradno glasilo dirke je kot enega prelomnih trenutkov izpostavil kronometer: “Morda je bil eden najpomembnejših trenutkov kronometer, saj sem se takrat zavedel, da imam dobre noge in bom lahko uspešno končal ta Tour. In potem so seveda še Alpe, kjer mi je uspelo zadržati vse napade.”
Kot najlepši spomin pa je za RTV Slovenija izpostavil zmago na gorskem kronometru na Peyregudes, ko je Jonasa Vingegaarda pustil več kot štiri minute zadaj.
Tudi v zadnji, skrajšani etapi po pariških ulicah, kjer so zaradi dežja odpovedali tri kroge čez Montmartre, se je Pogačar kljub varni rumeni majici podal v boj za etapno zmago in pokazal, da mu tekmovalna iskrica še ni ugasnila.
Pogled v prihodnost: Pariz–Roubaix in morda sezona brez Toura
Slovenski as ima pred seboj še nekaj letošnjih ciljev, največji med njimi pa bo prihodnje leto Pariz–Roubaix: “Do konca sezone imam še nekaj ciljev, vendar ne veliko dirk. Potem bom naredil premor, užival v počitku in razmišljal o pripravi na naslednjo sezono. Zlasti na Pariz–Roubaix, kjer želim zmagati. Letos, ko sem prvič sodeloval, se mi je ta dirka zdela nora, moje drugo mesto je bilo prav neverjetno. Želim se vrniti.”
Pogačar je namignil tudi, da si v prihodnosti želi sezono brez Dirke po Franciji: “Tour de France je največja dirka na svetu, a je za kolesarje tudi zelo stresna. Rad bi eno sezono Toura izpustil, da bi se preizkusil na drugih dirkah, vendar vem, da bo to težko.”
“Ne zanima me preveč moja prihodnost”
Čeprav se v medijih že vrstijo napovedi o lovu na peto skupno zmago in izenačenju z rekorderji Merckxom, Anquetilom, Hinaultom in Indurainom, Pogačar ostaja zvest sebi: “Ampak če bom nadaljeval tako, s tako močno ekipo in tako dobro okolico … Ne zanima me preveč moja prihodnost. Poskušam uživati v trenutku.”
Njegove besede tako ne nakazujejo dokončne poslovilne geste, temveč bolj zavestno načrtovanje poti, ki vključuje počitek, osebno ravnovesje in svobodo izbiranja ciljev.
Četudi bo Pogačar morda čez nekaj let zapustil peloton, bo njegov vpliv na svetovno kolesarstvo dolgo ostal. Do takrat pa ga čaka še veliko kilometrov, dirk in, morda, še kakšna rumena majica?
