Za uresničitev dogovora o čisti industriji Evropa potrebuje cenovno dostopno energijo – visoki stroški energije škodijo tako državljanom kot tudi podjetjem EU.
Čista industrija
Električna energija je v številnih evropskih državah približno trikrat dražja od plina. V industriji so se maloprodajne cene električne energije od začetka energetske krize leta 2021 skoraj podvojile.
Država ne more poceniti proizvodnje električne energije. Lahko pa zagotovi pomoč z vzpostavitvijo sheme državne pomoči, kolikor to dovoljujejo pravila EU za državne pomoči, če obstaja potreba in se zagotovijo sredstva,
sporočajo z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Kot nadaljujejo, “… je Evropska komisija v posebnem okviru za ukrepe državne pomoči v podporo dogovoru o čisti energiji določila pogoje za uvedbo začasne cenovne olajšave cene električne energije za energetsko intenzivne porabnike, vendar največ za tri leta“.
Evropska komisija je namreč 26. februarja tekočega leta objavila Dogovor o čisti industriji. Ta vsebuje skupni načrt za konkurenčnost in razogličenje, v katerem je napovedala sprejetje novega okvira za državno pomoč v drugem četrtletju leta 2025. Akcijski načrt za cenovno dostopno energijo temelji na štirih glavnih točkah:
- Znižanje stroškov energije za vse
- Dokončanje energetske unije
- Privabljanje naložb in zagotavljanje izvajanja
- Pripravljenost na morebitne energetske krize
Cilj je državam članicam omogočiti, da pospešijo razvoj čiste energije, razogljičenja industrije in čistih tehnologij, poroča Evropska komisija.
Omenjen okvir za državno pomoč je bil 4 mesece pozneje, 25.6.2025, tudi uradno sprejet. Okvir za državno pomoč v sklopu čistega industrijskega dogovora, poznan tudi pod kratico CISAF, bo praviloma veljal do 31. decembra 2030. Okvir za čisto industrijo določa pogoje, pod katerimi lahko države članice v skladu s pravili EU o državni pomoči odobrijo podporo za nekatere naložbe in cilje. Komisija bo na podlagi okvira odobrila sheme pomoči, ki jih bodo države članice uvedle za spodbujanje čiste industrije, kar bo omogočilo hitro dodeljevanje individualnih pomoči.
Kako bo država zagotovila, da bodo podjetja v zameno za subvencije vlagala v razogličenje
“V omenjenem okviru Evropske komisije je določen pogoj, da države članice shemo pomoči za cenovno olajšavo lahko vzpostavijo, če bodo upravičenci vsaj 50% odobrene pomoči namenili za naložbe v ukrepe za razogljičenje. Če bo takšna shema uvedena, bodo upravičenci že v vlogi morali opredeliti, kako in do kdaj bodo izvedli take naložbe”, so še sporočili z Ministrstva.
Subvencije cen električne energije
Novi okvir med drugim omogoča podpiranje stroškov električne energije za energetsko intenzivne uporabnike. Države članice lahko podjetjem, ki delujejo v sektorjih, ki so še posebej izpostavljeni mednarodni trgovini in katerih proizvodnja je močno odvisna od električne energije (t. i. energetsko intenzivni uporabniki), subvencionirajo cene električne energije. Tako bodo lahko države članice znižale stroške električne energije energetsko intenzivnih uporabnikov, ki se soočajo z višjimi stroški kot njihovi konkurenti v regijah z manj ambicioznimi podnebnimi politikami.
Evropske industrije se soočajo tako z visokimi stroški energije kot tudi z naraščajočo svetovno konkurenco, zato jih je treba podpreti, še dodajajo predstavniki Evropske komisije. V dogovoru o čisti industriji so opisani konkretni ukrepi za preoblikovanje razogljičenja v gonilo rasti evropske industrije. To vključuje znižanje cen energije, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in ustreznih pogojev, v katerih bodo podjetja lahko uspevala.
Poudarek na energijsko intenzivnih panogah
V dogovoru so predstavljeni ukrepi za spodbujanje vseh faz proizvodnje. Ključni poudarek pa so namenili energijsko intenzivnim panogam, kot so jeklarstvo, kovinarstvo in kemijska industrija. Omenjene industrijske panoge potrebujejo pomoč pri razogljičenju, prehodu na čisto energijo, prav tako pa se soočajo z visokimi stroški, svetovno konkurenco ter zahtevnimi predpisi. Tudi sektorju čistih energij so namenili več pozornosti, saj je jedro prihodnje konkurenčnosti, s tem pa nujen za industrijsko preobrazbo, krožnost in razogljičenje.
Gospodarska zbornica Slovenije je na Vlado RS poslala pobudo, da naj zagotovi električno energijo od domačih proizvajalcev po proizvodni ceni, vendar ta predlog bistveno odstopa od možnosti, ki bi bile skladne z zgoraj omenjenim veljavnim začasnim okvirom za državno pomoč.
Dodajajo še, da je vlada v ta namen ustanovila delovno skupino za pripravo ukrepa državne pomoči »Začasna cenovna olajšava cene električne energije za energetsko intenzivne uporabnike«, ki bo oblikovala predlog načina izvajanja ukrepa, ki bo skladen s pravili za državne pomoči in identificirala potrebne nadaljnje aktivnosti.
Nadzor nad porabo dodeljenih subvencij?
“Če bo vzpostavljena ustrezna shema za državno pomoč, bodo pravne podlage za shemo urejale tudi področje nadzora z vidika upravičene višine pomoči in izvajanja obveznosti upravičencev, ki bodo vstopili v shemo. Glede na naravo naložb za razogljičenje, ki bi jih morali izvajati upravičenci, se bodo na dolgi rok njihovi neposredni (stroški energije) in posredni stroški (stroški emisij TGP) rabe energije znižali in bodo bolj konkurenčni, kot bi bili brez teh naložb”, so zaključili na Ministrstvu.
Subvencije izboljšujejo konkurenčnost
Cenovno dostopna energija je temelj konkurenčnosti. Na ravni držav EU ne obstaja skupni dogovor o definiciji subvencij v energetiki. Pod izrazom subvencija se najpogosteje razumejo neposredna plačila proizvajalcu ali porabniku energije, subvencijo pa lahko predstavljajo tudi manj transparentne oblike pomoči ali podporni mehanizmi (npr. oprostitve plačila davkov in popusti, nadzor cen, omejitve v trgovanju, omejitve pri vstopanju na trg, ugodne obrestne mere…).
