Po podatkih nedavne raziskave, objavljene v znanstveni reviji JAMA Health Forum, bogatejše države plačujejo višje cene za ključna zdravila, a je ob upoštevanju kupne moči prebivalcev breme stroškov tam bistveno nižje kot v revnejših državah. Analiza je zajela 549 esencialnih zdravil v 72 državah in pokazala velike razlike v dostopnosti zdravil med državami z visokimi in nizkimi dohodki.
Medtem ko so v nekaterih afriških in azijskih državah najrevnejši prebivalci za mesečno terapijo prisiljeni odšteti več tednov plače, Evropa za osnovna zdravila v povprečju porabi največ na prebivalca, okoli 167 evrov letno. Kljub visokim cenam pa pacienti zaradi zdravstvenih zavarovanj in državnih subvencij redko nosijo veliko finančno breme. V ZDA je slika precej drugačna. Cene zdravil so tudi do trikrat višje kot v Nemčiji, dostopnost pa močno odvisna od posameznikovega zavarovanja.
Kaj pa Slovenija?
V našem sistemu so osnovna in nujna zdravila vključena na seznam zdravil z obveznega zdravstvenega zavarovanja (ZZZS), kar pomeni, da so za paciente večinoma brezplačna ali zgolj z nizko doplačilno kategorijo. Kljub temu pa farmacevtski trg ni imun na pritiske. Že večkrat so se pojavila opozorila o morebitnih pomanjkanjih določenih zdravil, zlasti antibiotikov in zdravil za kronične bolezni. Po podatkih Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) je v Sloveniji na voljo več kot 430 zdravil z WHO seznama esencialnih zdravil, vendar se lahko ob motnjah v dobavnih verigah pojavljajo začasne vrzeli.
Zdravstveni strokovnjaki poudarjajo, da Slovenija zaradi močnega javnega sistema pacientom trenutno zagotavlja relativno dobro dostopnost do zdravil, a opozarjajo na nevarnost, da bi ob višjih cenah in globalnih krizah stroški za državo lahko hitro porasli.
