Tudi letos že opažamo invazivne tujerodne stenice, katerih piki lahko pri ljudeh povzročijo alergijske reakcije.
Kot piše Maribor24, hrastova čipkarka (hrastova mrežasta stenica) in platanova čipkarka sodita med tujerodne invazivne vrste iz Severne Amerike, ki so se v zadnjih desetletjih hitro razširile po Evropi in Zahodni Aziji. V Sloveniji so platanovo čipkarko prvič opazili leta 1972, hrastovo pa šele leta 2016.
Razširjenost in vpliv na okolje
Platanova čipkarka je v urbanih območjih z rastjo platan že dolgo splošno prisotna, lani pa so opazili še posebej veliko populacijo. Hrastova čipkarka se pojavlja predvsem na vzhodu države, kjer rastejo hrasti, in se širi predvsem ob cestah in železniških progah. Po besedah znanstvenega sodelavca Tineta Hauptmana z Gozdarskega inštituta Slovenije naj bi hrastova čipkarka v Slovenijo prišla prav preko železniškega prometa.
Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinski sok iz listov, kar lahko oslabi drevesa in poveča dovzetnost za druge škodljive organizme. Močna namnožitev lahko povzroči škodo tudi na kulturnih in okrasnih rastlinah. Dolgoročni vplivi na zdravje hrastov še niso povsem raziskani, domneva pa se, da lahko prispevajo k procesu hiranja dreves.
Nevarnost za ljudi in živali
Čeprav so prijave pikov redke, lahko stenice pri nekaterih povzročijo kožne alergije. Po morebitnih alergijskih reakcijah je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Hrastova čipkarka je aktivna od aprila do septembra, platanova pa od aprila do oktobra, obe pa tvorita dve do tri generacije na leto.
Po navedbah Maribor24 se zaenkrat v Sloveniji proti tem vrstam ukrepi ne izvajajo, saj je izkoreninjenje skoraj nemogoče. Prav tako je uporaba pesticidov v urbanih območjih odsvetovana, v gozdovih pa prepovedana.
Več novic lahko preberete na maribor24.si.
