V zadnjih letih vse pogosteje izkušamo vremenske pojave, ki naj bi veljali za izjemne oziroma unikatne – zgoditi naj bi se smeli le enkrat na sto let. Zaradi človekovega vpliva na podnebje se je pogostost ujm, kot so bile poplave leta 2023 v Sloveniji, povečala za večkrat. V primerih poplav, požarov ali suš najprej pomislimo na veliko škodo na infrastrukturi, pogosto pa pozabimo na precej bolj dolgoročne posledice – vpliv na kmetijstvo. Ni si težko predstavljati, da polja, kjer je več dni stala voda, niso več primerna za pridelavo hrane, prav tako kot zemljišča, ki jih je uničil požar ali izsušila dolgotrajna suša.
Podnebne spremembe so postale nekaj, s čimer se bomo morali naučiti živeti, a ena najtežjih nalog čaka kmete, saj bodo morali pridelavo hrane prilagoditi novim podnebnim razmeram.
Kaj pa vi menite? Kdo naj nosi breme prilagajanja kmetijstva novim vremenskim razmeram – država ali kmetje? Povejte nam svoje mnenje in rešite spodnjo anketo.
Loading ...
