Na Pomurskemu sejmu AGRA, ki že tradicionalno poteka 63. leto zapored, smo imeli možnost govoriti z znano borko za okolje in slovensko naravo – Ireno Rotar. Preverite, kaj nam je zaupala.
Štafeta Semen
“V okviru vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, si prizadevamo, da bi bili čim bolj samooskrbni in imeli čim več slovenskih semen ter več slovensko pridelane hrane. V ta namen delujemo od leta 2012. Slovenija pa postaja vrtičkarska velesila, kar je zelo pomembno pri prehranski varnosti”, s temi besedami je gospa Rotar opisala delovanje gibanja, ki si že vrsto let deluje na področju ozaveščanje o pomembnosti slovenske prehrane.
Prihajajo namreč časi, ki niso enostavni. Pretijo nam neopredeljene geopolitične razmere, podnebne razmere, večji izpadi elektrike… zato je še toliko bolj pomembno, da smo prehransko varni.
Poudarja tudi, da je vlada v letu 2024 izdala podatek, da smo prehransko varni za zgolj 1 teden, zato je, kot navaja, še toliko bolj pomembno, da imamo čim več lokalne hrane iz lokalnih okoljih. Sogorvornica nam je še opisala delovanje izmenjevalnice štafete semen, kjer podarjajo simbolična semena, s tem pa tudi povezujejo kmete in institucije z namenom pridelave čim več slovenskih semen. Le-te bi nato prešle v slovenske javne zavode, saj je, kot pravi sama, “… pomembno, da naši otroci jedo zdravo hrano”.
Irena Rotar je zelo aktivna na več področjih. Med drugim deluje v Društvu Samooskrbe, kamor je vključenih več kot 500 članov ter 30 lokalnih odborov, ljudje pa se lahko vedno vanj vedno vključijo.
Izredne razmere
Potrebno se je pripraviti tudi na izredne razmere – to mora priti v zavest vsakega posameznika, da bi bil prehransko varen on sam ter njegova družina.
Kot še pove, “V sodelovanju z občino Žalec, gasilci in zdravstvenim domom in Razvojno agencijo Savinja smo pripravili projekt Pripravljeni na vse, kjer predstavljamo, kako se lahko posameznik opolnomoči, če npr. teden dni ni elektrike – ali pa v primeru potresa, požara, nuklearnega napada, ali, konec koncev, vsakdanjega življenja.”
Torej – kako se lahko najbolje zaščitimo pred izrednimi razmerami?
“Če se pripravljate na daljšo pot, kjer ste 5 do 10 ur v koloni, je pomembno, da ste ustrezno pripravljani. Če pride neurje, so pretrgane vse transportne poti. V vsakem avtu mora biti za vsakega potnika dovolj vode za 3 dni, rezervna oblačila in potrebščine (zdravila, plenice za otroke…). Nahrbtnik preživetja je ključen v takih primerih. Pomemben je tudi v primeru, če pride do potresa ali požara. Priporočljivo je, da je nahrbtnik preživetja čim bližje vrat, saj omogoča čim hitrejšo pot nazaj na varno.” Enako velja, če se na primer pohodnik odpravi v gore. V primeru, da se izgubi ali pa da pride do nenapovedanih in nenadnih podnebnih sprememb, zaradi katerih mu je onemogočena vrnitev nazaj v dolino, je izrednega pomena, kaj ima pri sebi.
Hibridna semena
“Ljudje se premalo zavedamo pomena semen. Trenutno se namreč sejejo hibridna semena, ki pa v naslednjem letu ne dajo več enakega pridelka. Če pa želiš, da dajo enak pridelek že isto leto, so semena povezana z nakupom fitofarmacevtskih sredstev (pesticidi), mineralov in gnojil. To povzroča ogromno stroškov kmetovalcem, ker tega semena ne morejo uporabiti za naprej. Zato si prizadevamo za slovenska avtohtona semena, ki so prilagojena našemu okolju in rastejo brez omenjenim fitofarmacevtskih sredstev”, poudari Irena.
Danes pa so zaskrbljujoče tudi nove genomske tehnike, ki so danes vse bolj v uporabi. Kot pravi Irena, prihaja nova zakonodaja na ravni Evrope, ki bo uzakonila, da bodo lahko znanstveniki spremenili do 20 genov v semenih, ta semena pa ne bodo označena – oziroma ne bodo vsebovala podatka, da se v njih nahajajo spremenjeni geni. “Proti temu zbiramo tudi podpise, trenutno jih imamo več kot 3000. Želimo, da so semena, ki imajo spremenjene gene, tudi primerno označena. Na ta način se bo vedelo, kako je hrana zrastla – ali je zrasla v zemlji ali na vodi ter katera je pridelana z bioinženiringom. Pomembno je, da človek ve kaj kupuje.”
Od robotizacije do odvzema delovnih mest
Na AGRI najdemo več kategorij obiskovalcev – pozitivno presenečenje pa je, da je letos prisotnih tudi veliko mladih. “Včasih je bila večina obiskovalcev AGRE starejša od 50 let, danes pa 2/3 obiskovalcev predstavljajo mladi.” Irena tudi poudari, da jo zelo veselijo ozaveščeni kmetje, ki so prisotni tudi na Pomurskem sejmu. Le-ti si za svoje otroke želijo zdravo, slovensko pridelano hrano.
Umetna inteligenca in z njo povezana robotizacija bo prevzela oz. odvzela veliko delovnih mest, dejansko so zato ogromne možnosti razvoja na podeželju. Tako na področju stanovanjske politike, kjer vemo, kako kmetije in domačije propadajo, iščemo nove lokacije pozidav za kmetijska zemljišča, namesto, da bi se osredotočili, kako pozidati podeželje in ga oživeti.
