Poletja je konec in evropske pisarne se znova polnijo. Čeprav se večina ljudi vrača v običajen ritem, pomemben del Evropejcev v službi preživi precej več časa, kot je zdravo in priporočljivo.
Po podatkih Eurostata je leta 2024 v Evropski uniji 6,6 % zaposlenih, starih od 20 do 64 let, redno delalo 49 ur ali več na teden. To je manj kot pred desetletjem, saj je bil leta 2014 delež še 9,7 %, leta 2005 pa kar 11,7 %.
Slovenija pod evropskim povprečjem
Slovenija je v letu 2024 zabeležila 5,5 % zaposlenih, ki so delali dolge delovnike, kar je manj od povprečja EU. A vseeno delamo več kot sosedi na jugu in vzhodu: na Hrvaškem je delež 3,1 %, na Madžarskem pa le 2,4 %. Na drugi strani meje je v Avstriji dolg delovnik imelo kar 8 % zaposlenih, kar je občutno več kot pri nas.
Velike razlike med evropskimi državami
Najvišje številke so v Grčiji, kjer jih skoraj 12,5 % redno dela več kot 49 ur na teden, pa tudi na Cipru in v Franciji, kjer je delež okoli 10 %. Če vključimo širšo Evropo, vodi Islandija s 13,6 %, a še vedno precej manj kot na prelomu tisočletja, ko jih je bilo takih kar 35 %.
Na dnu lestvice so Bolgarija (0,4 %), Latvija (1,0 %) in Litva (1,4 %).
Kdo najpogosteje dela več?
Moški precej pogosteje kot ženske – v EU skoraj trikrat več. Posebej izstopajo samozaposleni: več kot četrtina (27,5 %) jih redno dela dolge ure, medtem ko je med zaposlenimi ta delež le 3,4 %. Pri samozaposlenih delodajalcih številka doseže skoraj 40 %. Največ ur na teden pa opravijo kmetje, gozdarji in ribiči, sledijo menedžerji.
Dolge ure so dolgoročno nevarne
Čeprav delež delavcev z dolgimi delovniki v EU pada, zdravstvena tveganja ostajajo. Raziskave opozarjajo, da delo več kot 55 ur tedensko poveča tveganje za možgansko kap za tretjino. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna organizacija dela (ILO) sta leta 2021 v skupnem poročilu ocenili, da je bilo leta 2016 zaradi predolgega delovnika povezanih kar 745.000 smrti po svetu, predvsem zaradi srčno-žilnih bolezni. To je kar 29 % več kot leta 2000.
Tveganje ni le neposredno. Stres, pomanjkanje časa za počitek in zdrave navade, kot sta telesna dejavnost in kakovostna prehrana, dolgoročno povečujejo možnost izgorelosti in resnih zdravstvenih zapletov.
Evropska direktiva o delovnem času določa zgornjo mejo pri 48 urah tedensko, a razprave o krajšem delovnem tednu so vedno glasnejše. Slovenija se pri tem giblje v sredini: ne tako obremenjena kot Avstrija, a bolj kot Hrvaška in Madžarska.
