Podjetje Perutnina Ptuj, ki letos praznuje 120-letnico, je mestu Ptuj podarilo skoraj pet metrov visoko bronasto skulpturo kurenta, ki so jo danes slovesno predali namenu. Stoji v krožišču pri Puhovem mostu in predstavlja simbol ponosa, identitete ter kulturne dediščine Ptuja. Kurenti in njihovi obhodi so od leta 2017 vpisani tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Podpredsednik za prodajo in marketing skupine Perutnina Ptuj David Visenjak je ob tem poudaril: “Danes je Perutnina Ptuj močnejša kot kadar koli prej, za kar pa ni zaslužno le podjetje samo, temveč predvsem ljudje – zaposleni, njihove družine in vsi, ki so bili z njim povezani. Zato se nam je zdelo prav, da ob 120-letnici Perutnina Ptuj podari nekaj tudi mestu in Ptujčanom.” Dodal je še, da je skupina lani dosegla rekordnih 560 milijonov evrov prihodkov in 106 milijonov evrov dobička, največja vlaganja pa usmerjajo v farmske kapacitete v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji in Bosni, selitev sedeža v Zagreb pa pomeni pripravo na nadaljnjo rast.
Pobuda za novo podobo krožišča je prišla od dveh učenk Osnovne šole Olge Meglič Ptuj, Ane Milošič in Eli Tement.
“Ptuj je znan po treh stvareh: po svoji prelepi veduti, po Perutnini Ptuj in po kurentu. Ker obiskovalci izven časa pustovanja kurenta le redko lahko vidijo, smo se odločili, da bo prav kurent tisti, ki bo stal na tem mestu.”
Županja Ptuja Nuška Gajšek je izpostavila, da imajo danes na Ptuju dvojno praznovanje: “Perutnina Ptuj že 120 let soustvarja gospodarsko in družbeno podobo našega mesta. Ni le podjetje, je del identitete Ptuja. (…) Perutnina je simbol dela, vztrajnosti in pripadnosti skupnosti. Kurent pa nosi v sebi dušo Ptuja. (…) Ko se danes ti dve zgodbi srečata v skulpturi kurenta, ki jo Perutnina podarja mestu, dobimo čudovito simbolno povezavo.”
Skulpturo sta izdelala umetnika Tomaž Plavec in Dušan Fišer. Kot je povedal Plavec, sta ustvarila sintezo različnih podob kurenta iz 50. do 70. let prejšnjega stoletja s pridihom sodobnosti. “Kurent stoji v drži, ki pozdravlja obiskovalca in ga vabi v objem. Njegova desnica simbolno kaže proti mestu in gradu. Zvonci, ujete v poskoku, kot da želijo, da jih zaslišimo,” je opisal umetnik.
Ana in Eli, danes dijakinji, ki sta s pobudo pristopili k Perutnini Ptuj, sta ob razkritju poudarili, da je bilo krožišče prej “pusto in prazno”, zdaj pa je dobilo podobo, ki mesto predstavlja v svoji najbolj prepoznavni obliki.
Večji dogodek ob 120-letnici bo Perutnina Ptuj pripravila prihodnje leto, to soboto pa organizira zabavo za vse zaposlene v dvorani Campus na Ptuju.
