Birokratske ovire ponovno trkajo na vrata kmetov. Po poročanju portala Zelena Slovenija, je kar enajst držav pozvalo Evropsko komisijo k zmanjševanju zahtev Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Kaj Uredba sploh določa, komu je namenjena in kdo je lahko v primeru neupoštevanja kaznovan? Za odgovore smo se obrnili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Največji povzročitelji škode gozdovom
Kot navajajo na Ministrstvu, “Uredba Evropske unije o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR), predstavlja pomemben odgovor EU – in tudi Slovenije kot njene članice – na naraščajoč problem krčitev in degradacije svetovnih gozdov, kjer je
EU glede na podatke o uvozu iz tretjih držav, posredno odgovorna za krčitev enega milijona hektarjev svetovnih gozdov na leto.
Kot so še sporočili z Ministrstva, uredba določa pravila glede 7 ključnih primarnih proizvodov – les in lesni proizvodi, oljna palma, soja, kakav, kava, govedo ter guma – vsi ti izdelki so namreč odgovorni za večino krčitev in degradacije gozdov po svetu.
V praksi to pomeni, da bodo morali trgovci in z njimi povezana podjetja zagotoviti, da ne obstaja tveganje, da so bili proizvodi pridelani na površinah, ki so prispevala k krčenju gozdov.
Zakon v veljavi od 30. decembra 2025
Evropska unija bo zakon uveljavila 30. decembra tekočega leta – ta datum velja za velika in srednja podjetja, medtem ko bo za mikro in mala podjetja prišla v veljavo 30. junija 2026.
Medtem ko se zdi uvedba omenjene Uredbe pozitivna za zmanjševanje deforestacije, s seboj prinaša tudi posledice – lastniki večjih trgovskih verig so namreč napovedali, da bo Uredba s seboj prinesla tudi višje cene končnih proizvodih, ki jih potrošniki kupujemo. Poslanci Evropskega parlamenta pa od zakona ne odstopajo, kot razlog pa navajajo pomembnost gozdov, ki imajo tako družbeno kot tudi gospodarsko in okoljsko vrednost. Samo v Evropski uniji gozdovi pokrivajo 39 % vseh površin, izredno pomembni pa so tudi zato, ker iz ozračja zajemajo oljikov dioksid, s čemer pomagajo pri doseganju ogljične nevtralnosti EU.
Vpliv na manjše kmete
“Uredba EUDR od gospodarskih subjektov in trgovcev (med njimi tudi od domačih kmetov, ki redijo govedo ali na njivskih površinah proizvajajo sojo, ter lastnikov gozdov) med drugim zahteva podatke o izvoru surovin in lokacijah pridelave in jim s tem nalaga znatno dodatno administrativno breme“, še dodajajo. Skupno bodo tako morali zagotoviti tudi informacije o količini, dobavitelju, državi proizvodnje – ter celo geografske koordinate zemljišč, na katerih so bili izdelki proizvedeni. V primeru, da tega ne bodo storili, lahko pričakujejo kazni, ali celo prepoved uvoza in zaseg izdelkov.
Slovenija se še naprej zavzema za nadaljnje poenostavitve uredbe za kmete in lastnike gozdov ter gospodarstvo.
Kdo bo izvajal nadzor
Kot pravijo, je Vlada RS za izvajanje uredbe ustanovila Delovno skupino vlade za izvajanje Uredbe EUDR, ki jo vodi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Vanjo so vključeni predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, UVHVVR, Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in Tržnega inšpektorata RS.
Ker uredba EUDR vključuje zelo širok nabor različnih proizvodov in dobavnih verig, bo poleg UVHVVR v nadzor nad skladnostjo gospodarskih subjektov in trgovcev z uredbo EUDR predvidoma vključenih več drugih obstoječih inšpekcijskih služb, ki že sedaj izvajajo nadzor nad posameznimi proizvodi oziroma deli dobavnih verig.
