Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je včeraj v intervjuju za CNN izjavila, da je možnost sestrelitve ruskih letal, ki kršijo zračni prostor držav članic Nata, “na mizi”. Kot je pojasnila, je treba “braniti vsak kvadratni centimeter ozemlja” in da je možnost sestrelitve letala, ki vdira v zračni prostor po jasnem opozorilu, resna možnost.
Izjava sledi nedavnim incidentom, ko so ruski droni in letala vdrli v zračni prostor držav članic EU in Nata. Poljska, Estonija in Romunija so obtožile Rusijo kršitve njihovega zračnega prostora, kar Moskva sicer zanika.
Odziv ZDA in Nata
Ameriški predsednik Donald Trump je ob robu Generalne skupščine ZN prav tako izjavil, da bi morale države Nata sestreliti ruska letala, ki kršijo njihov zračni prostor. Na vprašanje, ali bi ZDA nudile vojaško podporo v takem primeru, pa je odgovoril, da je to odvisno od konkretnih okoliščin.
Nato je sicer obtožbe Rusije zaradi kršitev zračnega prostora obravnaval kot resno grožnjo. Po incidentu z ruskim MiG-31, ki je 19. septembra vdrlo v estonski zračni prostor, je bila sklicana seja Sveta Severnoatlantske pogodbe pod 4. členom, ki omogoča posvetovanja, kadar je varnost članice ogrožena.
V odziv na te napetosti je Nato začel operacijo Eastern Sentry, katere cilj je okrepitev obrambnih zmogljivosti na vzhodnem krilu zavezništva, vključno z zračno obrambo pred morebitnimi vdori.
Možne posledice za regionalno varnost
Analitiki zdaj opozarjajo, da bi morebitna dejanja, kot je sestrelitev ruskega letala, lahko povzročila dodatno eskalacijo napetosti med Natom in Rusijo, kar bi imelo resne posledice za regionalno in globalno varnost.
