Vsi poznamo koncept logičnega mišljenja in ljudje, ki so v tem spretni, so v družbi najpogosteje videni kot izjemno pametni in uživajo spoštovanje, sploh od tistih, ki jim “logika” ni toliko blizu. Ampak, ali je to način, s katerim res lahko pridemo do najboljših idej? Preberite članek o lateralnem mišljenju in pomislite znova, morda se rešitev za problem pojavi, kjer ste ga najmanj pričakovali.
Lateralno mišljenje: najbolj podcenjeno orodje za reševanje problemov
Koncept je razvil malteški psiholog in filozof Edward de Bono v prejšnjem v prejšnjem stoletju. Lateralno mišljenje je način pristopanja k problemom, ki namerno zaobide očitne poti in se raje poslužuje nepričakovanih, občasno celo nelogičnih pristopov. Prav v tem leži njegova moč: s tem ko zavestno ignoriramo neposredne in »dobre« rešitve, odpremo prostor za skrite inovacije, ki bi jih sicer spregledali.
Kaj pravzaprav je lateralno mišljenje?
Tradicionalno mišljenje (t. i. vertikalno mišljenje) poteka po korakih, logično in postopoma, dokler ne pridemo do sklepa. Lateralno mišljenje pa je popolno nasprotje: osredotoča se na ustvarjanje številnih idej, pri čemer je manj pomembno, kako bi jih lahko takoj uresničili.
Toda pozor! Najbolje deluje mišljenje v kombinaciji: brez lateralnega mišljenja je vertikalno mišljenje preveč ozko, brez vertikalnega pa lateralno proizvaja ideje brez izvedbenega načrta.
Kako razmišljamo?
De Bono je poudaril, da možgani razmišljajo v dveh fazah: Percepcija/zaznava – možgani najprej izberejo, kako bodo okolje sploh interpretirali in kateri vzorec prepoznali. Druga pa je obdelava – šele nato na osnovi tega vzorca gradijo sklep.
Čeprav smo lahko odlični v logičnem, vertikalnem sklepanju, nam to ne pomaga, če je bil naš začetni okvir napačen. Prav tu nastopi lateralno mišljenje, saj nam omogoča, da prepoznamo nove vzorce in razširimo svoj pogled na problem.
Kako razvijati lateralno mišljenje?
De bono je oblikoval štiri konkretne tehnike lateralnega mišljenja: zavedanje, naključna stimulacija, alternative in sprememba.
- Zavedanje: prepoznajmo, da možgani avtomatično sledijo utečenim vzorcem, in se tega zavestno lotimo drugače.
- Naključna stimulacija: v proces spustimo nepričakovane dražljaje, ki nas lahko vodijo do novih vpogledov.
- Alternative: tudi če rešitev že obstaja, jo začasno odložimo in razmislimo o povsem drugih, na videz nemogočih pristopih.
- Sprememba: zavestno obrnemo ali spremenimo elemente problema (npr. zamenjamo odnose, razbijemo celoto na drobce ali ustvarimo analogije).
Preberite še o uničevanju otroških možganov
Lateralna uganka: Nenavadna pot in rešitev, ki je očitna šele na koncu
Eden najbolj znanih primerov takšnih ugank gre takole: Moški vstopi v bar in naroči kozarec vode. Natakar namesto tega potegne pištolo in jo usmeri vanj. Moški se mu zahvali in odide. Kaj menite, zakaj?
Odgovor: moškemu se je kolcalo. Natakar ga je prestrašil – in težava je izginila.
Točno to pa povzema je bistvo lateralnega mišljenja: odgovor ni logičen na prvi pogled, a se pokaže, ko razmišljamo izven okvirjev.
Zakaj je lateralno mišljenje ključno?
V času, ko se večina izobraževalnih in profesionalnih sistemov osredotoča na logiko in postopke, je lateralno mišljenje pogosto spregledano. A prav ta »drugačna« miselnost nam omogoča preboje, inovacije in rešitve, ki jih s klasičnim pristopom nikoli ne bi odkrili.
Kaj pa vi? Odkrijte nam svoj pogled v spodnji anketi.
Loading ...
