Evrovizija, navidezno nepolitični glasbeni spektakel, se je znašla v eni najresnejših kriz doslej. Odločitev o tem, ali bo Izrael nastopil na prihodnjem tekmovanju, je sprožila politične napetosti, ki segajo daleč preko odra.
Evropska radiodifuzna zveza (EBU) je glasovanje o sodelovanju Izraela prestavila z decembrske generalne skupščine na izredno spletno zasedanje novembra. Dean Vuletic, svetovno priznani zgodovinar in strokovnjak za zgodovino Evrovizije, je za STA opozaril:
“To vključuje tudi članice, ki ne sodelujejo na Evroviziji, na primer države Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, od katerih nekatere Izraela ne priznavajo. Do glasovanja se lahko v mednarodni in nacionalni politiki še veliko zgodi, zlasti glede razvoja dogodkov na območju Gaze.”
Odločitev bo sprejeta z navadno večino, novembrsko glasovanje pa bo odraz stališč držav članic EBU do Izraela. Vuletic ob tem opozarja, da “čeprav je bila Evrovizija zasnovana kot nepolitični dogodek, je bila vedno politični barometer.”
Evrovizija kot kulturni most
Po besedah Vuletica trenutna polemika presega razhajanja med nacionalnimi radiotelevizijami: “Gre tudi za ohranitev Evrovizije kot največjega kulturnega dogodka, ki Evropejce združuje – in ne ločuje.” V primerjavi z izključitvijo Rusije po napadu na Ukrajino še pojasnjuje, da “ni evropskih sankcij proti Izraelu, ki pa so bile uvedene proti Rusiji. EBU ni politična, temveč tehnična organizacija.”
Kljub kritikam, da je Evrovizija le velika odrska zabava, Vuletic opozarja, da so na tekmovanju nastali svetovni hiti: “V zadnjih letih smo bili priča nekaterim svetovnim uspešnicam, kot so ‘Arcade’ Duncana Laurencea, ‘Zitti e buoni’ skupine Maneskin in ‘Snap’ Rose Linn. Velika odrska zabava in kakovostne pesmi zdaj sobivajo.”
Kot je zaključil, je Evrovizija od konca 90. let postala komercialno velik dogodek, ki povezuje Evropo in pritegne globalno pozornost.
