Ob svetovnem dnevu srca, 29. septembra, strokovnjaki opozarjajo, da je kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni mogoče preprečiti. Srce je izjemno vitalen organ; dnevno prečrpa več kot 7200 litrov krvi in nas spremlja od rojstva do smrti. Zato je zgodnja preventiva ključna. Srčno-žilne bolezni so v Sloveniji tudi najpogostejši vzrok smrti, saj so leta 2022 predstavljale kar 32 odstotkov vseh smrti, pri ženskah celo 37 odstotkov, pri moških pa 26 odstotkov.
Srčno popuščanje: tihi ubijalec
Kardiologinja Tjaša Vižintin Cuderman pojasnjuje, da srčno popuščanje prizadene kar 11 odstotkov Slovencev nad 65 let, kar v številkah pomeni med 20.000 in 40.000 ljudi. Letno se pojavi približno pet novih primerov na 1.000 prebivalcev, kar pomeni, da se število bolnikov s staranjem prebivalstva in izboljšano obravnavo akutnih srčno-žilnih bolezni še povečuje. Gre za stanje, ko srce ne more učinkovito črpati krvi, kar vodi do utrujenosti, zmanjšane telesne zmogljivosti in pogostih hospitalizacij. Pri napredovalih oblikah bolezni v petih letih po diagnozi umre kar polovica bolnikov, kar je več kot pri večini rakavih bolezni.
Vzroki za srčno popuščanje so pogosto povezani z drugimi boleznimi, kot so koronarne bolezni, visok krvni tlak, okvara srčnih zaklopk, motnje srčnega ritma, debelost in sladkorna bolezen. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje teh stanj lahko znatno upočasni napredovanje bolezni, zmanjša hospitalizacije in zaščiti druge organe, kot so ledvice in jetra, ki so pogosto prizadeti pri napredovalem srčnem popuščanju.
Dejavniki tveganja in opozorilni znaki
Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Matija Cevc opozarja, da so srčno-žilne bolezni pogosto povezane z vsakodnevnimi navadami. Najpogostejši dejavniki tveganja so dolgotrajen stres in pomanjkanje počitka, nezdrav način življenja, povišan krvni tlak, debelost in sladkorna bolezen.
Opozorilni znaki, na katere je dobro biti pozoren, vključujejo nenadno utrujenost ali izčrpanost, otekanje nog, gležnjev ali trebuha oziroma nenadna pridobitev teže zaradi zadrževanja tekočine, težave z dihanjem, zlasti ob naporu ali ponoči, nepravilni srčni utrip in bolečine ali pritisk v prsih.
Kako poskrbeti za zdravo srce?
Preventiva je ključna in enostavna, čeprav zahteva redne spremembe življenjskega sloga. Redna fizična aktivnost, kot so hoja, kolesarjenje ali plavanje, uravnotežena prehrana z veliko zelenjave, polnozrnatih žit in rib, obvladovanje stresa z meditacijo ali jogo ter kakovosten spanec 7–9 ur na noč lahko pomembno zmanjšajo tveganje. Prav tako je ključnega pomena, da redno spremljamo krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi.
Preprosti vsakodnevni triki za zdravo srce:
- Namesto dvigala uporabite stopnice.
- Naredite vsaj 10.000 korakov na dan.
- Zamenjajte bele kruhove izdelke s polnozrnatimi, sladke pijače z vodo ali nesladkanim čajem.
- Vključite vsaj nekaj minut globokega dihanja ali meditacije vsak dan.
Kaj narediti, če zaznate opozorilne znake?
Zabeležite simptome (kdaj se pojavijo, trajanje, intenzivnost), a vsekakor ne odlašajte z obiskom zdravnika. Pred obiskom slednjega pripravite seznam zdravil, ki jih jemljete, in morebitnih kroničnih bolezni, da bo obravnava lažje stekla.
Specialist pediatrije Urh Grošelj poudarja, da se sicer tveganja za srčno-žilne bolezni lahko začnejo že v otroštvu. Genetske predispozicije, kot je družinska hiperholesterolemija, ter zgodnji znaki dislipidemije, inzulinske rezistence ali hipertenzije, omogočajo pravočasne ukrepe; od sprememb življenjskega sloga do zdravljenja.
Ob svetovnem dnevu srca Društvo za zdravje srca in ožilja tako letos poudarja geslo Vsak utrip šteje. Preprečevanje srčno-žilnih bolezni pa ni le zdravstvena obveznost, temveč osebna odgovornost. Redni pregledi, zdrav življenjski slog in pozornost na opozorilne znake lahko rešijo življenja.
