Slovenski vozniki se bodo kmalu srečevali z novimi oblikami nadzora. Državni zbor je namreč že spomladi sprejel spremembe zakona, ki občinam, Darsu in drugim institucijam omogočajo širšo uporabo kamer in tehnologije za samodejno prepoznavo registrskih tablic (ANPR).
Mestna občina Koper je kot prva pri nas začela uporabljati sistem umetne inteligence za nadzor prometa v mestnem središču. Na Titovem trgu in v Verdijevi ulici so postavili kamere, ki 24 ur na dan prepoznavajo vozila in ob kršitvah samodejno pošiljajo podatke pristojnim službam.
Kamera ob zaznavi prekrška samodejno zajame sliko in podatke, ki jih nato posreduje pristojnim službam, torej občinskemu redarstvu, ki prekršek obdela in izda ustrezni plačilni nalog, so za Žurnal24 pojasnili v Mestni občini Koper.
Novela Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZPCN-A) omogoča uporabo teh sistemov na državnih in občinskih cestah, parkiriščih ter celo pri Slovenskih železnicah. Gre za spremembo, ki jo je v zakonodajni postopek vložila poslanska skupina Svoboda in jo aprila tudi potrdila.
Nadzor po vzoru tujine, a kritike in opozorila glede zasebnosti že letijo
Kot poroča Žurnal24, podobne sisteme že leta uporabljajo v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem, in sicer za nadzor parkirišč, plačila vstopa v mestna središča in celo za kontrolo uporabe posebnih pasov. V tujini pogosto uporabljajo mobilne nadzorne enote, opremljene s kamerami na vozilih, ki nadzirajo večja območja.
Urad Informacijskega pooblaščenca (IP) pa opozarja, da gre za občutljivo področje. “Po drugi strani pa gre lahko zaradi načina delovanja za obsežno zbiranje osebnih podatkov in poseg v cel spekter temeljnih človekovih pravic,” so pojasnili za Žurnal24.
“Potencialno gre namreč lahko za zbiranje podatkov in s tem za nadzor nad tem, kje in kdaj se nahajajo oziroma gibljejo posamezniki na javnih in zasebnih površinah, kar terja posebno previdnost pri sprejemanju zakonodaje,” so še dodali.
Kot še poroča omenjeni medij, pri IP posebej opozarjajo, da so tovrstni sistemi “po naravi stvari zelo invazivni”. Po njihovem bi moral vsak uvajalec pred začetkom uporabe izvesti oceno učinkov na varstvo podatkov, vendar IP ni seznanjen, da bi bila v primeru Kopra takšna analiza sploh narejena.
Slovenija tako sledi evropskim trendom (tudi) pri nadzoru prometa, ob tem pa še vedno ostaja odprto vprašanje zasebnosti in varovanja podatkov. Informacijski pooblaščenec namreč opozarja na tveganje prekomernega poseganja v pravice posameznikov, kar bi lahko v prihodnje sprožilo nove razprave o mejah med varnostjo in svobodo.
