Aktualno

Evropa na poti v epidemijo debelosti, ali pa smo že tam?

Nova študija razkriva, da se prekomerna telesna teža in debelost v Evropi hitro povečujeta, pri čemer se problem ne zaustavlja niti med odraslimi niti med otroki. Poročilo Evropskega sveta za informacije o hrani opozarja na zaskrbljujoče trende, ki bi lahko imeli daljnosežne posledice za javno zdravje.

Kmalu bi lahko bila predebela večina prebivalstva

Podatki kažejo, da ima v številnih vzhodnoevropskih državah že tri četrtine moških prekomerno telesno težo ali pa so debeli. Najvišje stopnje so zabeležili v Romuniji in na Poljskem (76 %), na Hrvaškem ter Slovaškem (74 %). Povsem drugačna slika je v nekaterih zahodnoevropskih državah. V Franciji je prekomerno težkih ali debelih le 41 % moških, na Nizozemskem 54 %, na Danskem pa 56 %.

Pri ženskah je delež najvišji na Irskem (62 %), v Romuniji (58 %) in na Hrvaškem (58 %). Francija tudi tu izstopa s precej nižjimi številkami, le 30 % žensk ima prekomerno telesno težo, v Avstriji 34 %, na Danskem 36 %.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da primerjave med državami otežuje različna metodologija merjenja, a ob tem poudarjajo, da se trendi kljub temu jasno kažejo. Nobena članica EU ne bo do konca leta uspela ustaviti porasta debelosti, napovedi pa so še bolj skrb vzbujajoče. Če se razmere ne spremenijo, bo do leta 2030 več kot polovica Evrope živela z debelostjo, v nekaterih državah celo do 89 % prebivalstva.

Kriva predelana hrana

Poročilo še poudarja, da so k hitri rasti debelosti močno prispevali ultra predelani izdelki in hitra prehrana, ki so polni sladkorja, soli, nezdravih maščob, rafiniranega škroba in aditivov. Ti oblikujejo prehranske navade otrok predvsem zaradi prehranskega okolja, ne pa zaradi osebne izbire. Posledice so resne, saj debelost otroke in mladostnike izpostavlja povečanemu tveganju za razvoj smrtno nevarnih bolezni v kasnejšem življenju.

Delitve: