Nova javna univerza v Novem mestu bi naj združevala tako javne kot zasebne visokošolske zavode, univerza pa bi po mnenju pristojnih imela mnoge pozitivne učinke. Uradno bi naj bila ustanovljena do konca leta.
Nova javna univerza v Novem Mestu
Nova javna univerza bo za Dolenjsko regijo predstavljala novo poglavje. Prispevala bo k razvoju na področju šolstva, kar bo, kot so prepričani tudi na Ministrstvu, vodilo do večjih napredkov in dosežkov tudi na področju gospodarstva. Hkrati pa se ob tem odpira tudi kup vprašanj, ki so povezana z novo univerzo. Obrnili smo se na Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki so nam podali zanimive odgovore.
Kdo bo del nove univerze?
Kot so sporočili z Ministrstva bo Nova javna univerza v Novem mestu nastala s spojitvijo obstoječih visokošolskih zavodov v mestu in okolici. Ob tem so na Ministrstvu še povedali, katere članice nove javne univerze v Novem mestu bodo vključene. To so:
• Fakulteta za ekonomijo in informatiko
• Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto
• Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu
• Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu
• Fakulteta za poslovne in upravne vede
• Fakulteta za strojništvo
• Fakulteta za zdravstvene vede in
• Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.
Kot pridružena članica bo sodeloval tudi javni raziskovalni zavod Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto, kar bo dodatno okrepilo raziskovalne in razvojne sinergije univerze.
Razvoj gospodarstva
Na Ministrstvu so prepričani, da bo Nova javna univerza imela pozitiven vpliv na razvoj visokošolske in znanstvenoraziskovalne dejavnosti v regiji. “V regiji bo zagotovila boljši dostop do visokega šolstva, večjo socialno vključenost ter oblikovanje kadrov za gospodarstvo in javne storitve. Tako bo pomembno prispevala k razvoju človeškega kapitala ter krepitvi produktivnosti, konkurenčnosti in izvozne zmogljivosti slovenskega gospodarstva.”
Prepričani so tudi, da je v zvezi s sredstvi za visokošolsko področje treba izpostaviti nov Zakon o visokem šolstvu, ki je stopil v veljavo avgusta 2025. “Nov zakon prinaša postopen dvig sredstev za visoko šolstvo na 1,5 % BDP. Vključene so tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove. V primerjavi z zdajšnjimi finančnimi sredstvi (0,7 % BDP) bo sredstev za visokošolsko področje skoraj 2,5-krat več. To bo omogočilo nadaljnji razvoj, dvig kakovosti (vseh) slovenskih visokošolskih zavodov ter večjo finančno stabilnost in samostojnost.”
Večja konkurenčnost
Nova pridobitev bo zagotovo prispevala tudi k večji konkurenčnosti Slovenije v evropskem prostoru. Z izboljšanjem dostopa do visokega šolstva in krepitvijo raziskovalnega potenciala v eni od gospodarsko najobetavnejših slovenskih regij bo svoj pečat pustila tudi v širši evropski regiji. “Poseben poudarek bo namenjen večji mednarodni povezanosti, zlasti s prostorom Zahodnega Balkana.”
Kaj čaka študente?
“V novo javno univerzo se združujejo obstoječi visokošolski zavodi (štiri fakultete zasebne univerze in štirje samostojni visokošolski zavodi). S skupno 2000 študenti in študentkami, ki imajo akreditirane visokošolske programe to pomeni, da že izpolnjujejo pogoje (tudi glede prostorov) za izvajanje visokošolskega izobraževanje”, še pojasnjujejo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Zaključujejo pa z mislijo, da bo “sprejeta visokošolska zakonodaja zagotavlja dodatna sredstva za investicije, s čimer krepi finančno stabilnost in avtonomijo univerz.” Ta sredstva bodo univerzam omogočila načrtovanje prihodnjih investicij.
