Ste se že kdaj znašli pred izzivom, kaj pomenijo vse te sestavine na embalaži zdravil? Ste kdaj razmišljali, kako priti do napotnice, ki je v digitalni obliki, pa niste vedeli, kje jo najdete? Morda o informacijah, povezanih s cepivom? Skupen imenovalec vseh teh težav je zdravstvena pismenost. V nadaljevanju preberite več o zdravstveni pismenosti in o tem, kako zdravstveno pismeni smo Slovenci.
Kaj sploh pomeni zdravstvena pismenost?
Zdravstvena pismenost ni le znanje o boleznih. Gre za sposobnost iskanja, razumevanja, presoje in uporabe informacij, povezanih z zdravjem – od tega, kako prepoznamo simptome, do odločanja o cepljenju ali izbiri zdravnika. Kot piše v poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ):
Zdravstvena pismenost obsega znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za vsakodnevne odločitve.
Skoraj polovica odraslih s težavami
Rezultati raziskave HLS-SI19 iz leta 2022 razkrivajo, da ima 48 % odraslih Slovencev omejeno zdravstveno pismenost – to pomeni, da se težje znajdejo pri razumevanju navodil zdravnikov, odločanju o zdravljenju ali uporabi informacij za preprečevanje bolezni. Povprečna ocena zdravstvene pismenosti v Sloveniji znaša 68 točke od 100.
Največ težav imajo ljudje pri presoji in uporabi zdravstvenih informacij, medtem ko po podatkih ankete razumevanje ali dostopanje do njih večinoma ne povzroča večjih preglavic.
Kje se zapleta?
Glavni zapleti zdravstvene pismenosti v Sloveniji nastanejo pri:
- presoji zanesljivosti informacij o boleznih v medijih – to je kot težko ali zelo težko ocenilo kar 46 % vprašanih,
- odločanju o potrebi po drugem zdravniškem mnenju (31 %),
- odločanju o cepljenju proti gripi se zapleta pri tretjini ljudi.
Največ težav je na področju navigacije po zdravstvenem sistemu – kar 61 % Slovencev ima omejeno sposobnost znajti se v njem, razumeti pravice pacienta ali zavarovalno kritje.
Boljše komuniciranje, boljše zdravje
Na področju komunikacije z zdravnikom gre nekoliko bolje – 80 % vprašanih nima večjih težav pri razlagi svojih težav ali razumevanju pojasnil. Vendar vsak peti Slovenec kljub temu priznava, da mu je težko izraziti osebna mnenja ali želje glede zdravljenja. “Zdravstvena pismenost ni le odgovornost posameznika, temveč tudi zdravstvenega sistema, ki mora omogočiti razumljivo komunikacijo,” opozarjajo avtorji raziskave.
Digitalne pasti spleta in slaba presoja
V isti anketi so preverili tudi, kje ljudje dostopajo do zdravstvenih informacij. Izkazalo se je, da dve tretjini odraslih v Sloveniji išče zdravstvene informacije na spletu. Toda skoraj tretjina priznava, da ne zna oceniti, katere informacije so zanesljive. Nekateri celo menijo, da je število sledilcev na družbenih omrežjih znak kakovostnega vira – kar je seveda zavajajoče.
Ljudje z višjo zdravstveno pismenostjo se bolje znajdejo v zdravstvenem sistemu, uporabljajo več preventivnih storitev in imajo boljše zdravstvene izide. Po ocenah raziskav omejena zdravstvena pismenost lahko povzroči 3–5 % vseh zdravstvenih izdatkov – kar pomeni, da bi z boljšo obveščenostjo lahko prihranili milijone.
Pogled naprej: Družba zdravja do leta 2035?
Na podlagi večkrat omenjene raziskave, od letošnjega leta do leta 2035 v Sloveniji poteka Nacionalna strategija za izboljšanje zdravstvene pismenosti 2025-35′. Cilj je jasen: ustvariti družbo, v kateri bo vsak prebivalec, ne glede na starost, izobrazbo ali socialni položaj, sposoben razumeti in uporabljati informacije za svoje zdravje in dobrobit skupnosti.
