Danska vlada načrtuje eno najstrožjih omejitev uporabe družbenih omrežij v Evropi. Premierka Mette Frederiksen je v govoru v parlamentu napovedala, da želi prepovedati uporabo družbenih medijev za vse, mlajše od 15 let.
“Mobilni telefoni in družbena omrežja našim otrokom kradejo otroštvo,” je povedala Frederiksenova in opozorila, da tehnologija zmanjšuje socialne stike med mladimi. Po njenih besedah kar 60 odstotkov danskih fantov, starih med 11 in 19 let, raje ostane doma, kot da bi se družili s prijatelji, skoraj vsak 13- ali 14-letnik pa ima že svoj mobilni telefon.
Kaj točno predlaga?
Premierka ni razkrila, katera družbena omrežja bi bila vključena v morebitno prepoved, niti kako bi potekal nadzor nad starostjo uporabnikov, vendar je poudarila, da morajo odrasli prevzeti odgovornost ter otrokom pomagati vrniti izgubljeno ravnovesje med resničnim in digitalnim svetom.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP gre za predlog, ki še nima časovnice ali konkretnih določil. Ena od možnosti, o kateri razmišlja vlada, je, da bi starši lahko dovolili uporabo družbenih omrežij otrokom od 13. leta naprej, vendar o tem še ni dokončne odločitve.
Danska je sicer že sprejela odločitev o prepovedi mobilnih telefonov v osnovnih šolah, ki naj bi začela veljati leta 2025. Premierka je ta korak opisala kot del širšega prizadevanja za zaščito otrok pred negativnimi vplivi digitalnega sveta.
Podoben trend tudi drugje po svetu
Danska ni osamljen primer. V Avstraliji so konec lanskega leta sprejeli zakon, ki prepoveduje uporabo družbenih omrežij za mlajše od 16 let, vendar oblasti še iščejo učinkovite načine, kako bi ukrep izvajali v praksi.
Tudi Francija je že leta 2023 sprejela zakon, po katerem morajo otroci, mlajši od 15 let, pridobiti soglasje staršev za odprtje profila na družbenih omrežjih. Platforme, kot sta TikTok in Instagram, bodo morale preverjati starost uporabnikov, a uredba še ni v celoti uveljavljena.
Maja letos je sicer Grčija v imenu več držav članic Evropske unije predlagala, da bi se po vsej uniji uvedel koncept t. i. “digitalne polnoletnosti”, starostne meje, pod katero bi bil za registracijo na družbenih omrežjih potreben izrecen pristanek staršev. Pobudo sta podprli Francija in Španija, razprave pa še potekajo.
Skrb zaradi vpliva na duševno zdravje
V številnih evropskih državah narašča zaskrbljenost zaradi psiholoških posledic pretirane uporabe družbenih omrežij. Mnoge raziskave kažejo, da lahko stalna prisotnost na platformah, kot so TikTok, Instagram in Snapchat, prispeva k tesnobi, depresiji in občutkom izolacije pri mladostnikih.
Frederiksenova je ob koncu govora še poudarila, da bo Danska “ravnala odločno, tudi če bo to nepopularno”, saj gre po njenih besedah za vprašanje prihodnosti generacije otrok, “ki potrebujejo resnične stike, ne virtualnih všečkov”.
