Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel uradno pozvala, naj Slovenija čim prej zakonsko prepove vse vrste bisfenolov v otroških dudah. Povod za poziv so alarmantni rezultati mednarodnega testa, ki so ga izvedli skupaj s potrošniškima organizacijama s Češke in Madžarske.
Test je pokazal, da štiri od šestnajstih dud vsebujejo bisfenol A (BPA), med njimi tudi dve, ki sta bili na embalaži označeni z oznako “BPA free”. Ena od testiranih dud pa ni prestala niti osnovnega mehanskega testa.
“Nesprejemljivo je, da so hormonski motilci še vedno prisotni v izdelkih za najmlajše”
Predsednica ZPS Jasmina Bevc Bahar opozarja, da trenutni evropski standard EN 1400 ne zagotavlja zadostne zaščite otrok pred kemičnimi tveganji, saj sploh ne ureja prisotnosti bisfenolov. “Nesprejemljivo je, da so ti hormonski motilci, ki dokazano škodujejo zdravju, še vedno prisotni v izdelkih za najmlajše,” je poudarila Bevc Baharjeva.
V ZPS zato pozivajo Slovenijo, naj sledi zgledu držav, kot sta Avstrija in Francija, ki sta že prepovedali celotno skupino bisfenolov. Kot poudarjajo, se v zadnjih letih vse pogosteje izkazuje, da tudi druge različice bisfenolov (kot so BPS in BPF) povzročajo podobne škodljive učinke kot BPA.
Starši zmedeni: “Kupili smo dude z oznako BPA free”
Po objavi rezultatov testa je ZPS prejela številna sporočila zaskrbljenih staršev, ki so svoje otroke želeli zaščititi z nakupom dud z oznako “BPA free”.
“Starši upravičeno pričakujejo, da bodo izdelki za otroke varni. Država mora poskrbeti, da ne bo več prostora za dvom,” je dodala predsednica ZPS. Zveza vlado zato poziva k takojšnjemu zakonodajnemu ukrepanju in vzpostavitvi učinkovitega nadzora nad trgom, ko bo prepoved sprejeta.
Kaj so bisfenoli in zakaj so nevarni?
Bisfenoli so skupina kemikalij, ki se uporabljajo pri izdelavi trde plastike in epoksi smol, iz katerih nastajajo izdelki, kot so stekleničke, otroške dude, embalaža za živila, pločevinke, celo termalni papir za račune. Njihova funkcija je, da plastiki dajejo trdnost in prožnost, vendar imajo negativne posledice za zdravje, ko prehajajo v hrano ali tekočino, še posebej ob segrevanju ali dolgotrajni uporabi.
Najbolj znan predstavnik je bisfenol A (BPA), eden izmed najbolj raziskanih hormonskih motilcev na svetu. BPA deluje podobno kot ženski hormon estrogen in se veže na hormonske receptorje v telesu. Zaradi tega lahko zmoti delovanje endokrinega sistema, kar vpliva na razvoj in delovanje organov, predvsem pri dojenčkih in majhnih otrocih, ki so na takšne snovi še posebej občutljivi.
Raziskave kažejo, da se BPA in njegove alternative, kot sta bisfenol S (BPS) in bisfenol F (BPF), pogosto uporabljajo kot nadomestki v izdelkih, označenih z “BPA free”, vendar so njihovi učinki na zdravje podobno škodljivi. To pomeni, da oznaka brez BPA še ne pomeni, da izdelek ne vsebuje drugih potencialno nevarnih bisfenolov.
Znanstvene raziskave povezujejo izpostavljenost bisfenolom z:
- motnjami v razvoju možganov in živčnega sistema;
- spremembami v hormonskem ravnovesju, ki lahko vplivajo na puberteto in razvoj reproduktivnih organov;
- povečanim tveganjem za debelost, inzulinsko rezistenco in sladkorno bolezen tipa 2;
- težavami s plodnostjo, predvsem pri dečkih;
- vedenjskimi in čustvenimi motnjami pri otrocih, kot sta hiperaktivnost in anksioznost.
Nekatere raziskave nakazujejo, da bi se lahko učinki kopičili in prenašali tudi na naslednje generacije, saj bisfenoli vplivajo na izražanje genov (epigenetske spremembe).
Evropski trend: vse strožja regulacija
Evropska agencija za kemikalije (ECHA) že več let opozarja, da bi bilo treba omejiti uporabo celotne skupine bisfenolov, saj nadomestne spojine niso varnejše. Francija je med prvimi uvedla popolno prepoved BPA v vseh embalažah za živila, Avstrija in Švedska pa sta razširili omejitve tudi na otroške izdelke, igrače in dude.
Evropska komisija trenutno pripravlja novo uredbo o materialih, ki prihajajo v stik z živili, ki bi lahko postavila strožje mejne vrednosti ali celo popolno prepoved bisfenolov v določenih izdelkih.
Če bo Slovenija sledila tem zgledom, bi to pomenilo pomemben korak k večji zaščiti zdravja otrok in bolj transparentnemu nadzoru nad označevanjem izdelkov, ki naj bi bili varni, a pogosto niso.
