V letu 2024 je bilo v Sloveniji povprečno zaprtih 1820 oseb, kar je 20,5 odstotka več kot leto prej. Povečanje je predvsem posledica porasta priprtih oseb zaradi nezakonitega prehajanja meje, je zapisano v poročilu, ki ga je danes pravosodni ministrici Andreji Katič predal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Denis Perše.
V slovenskih zaporih so trenutno zaprte 1504 osebe, od tega je okoli polovica tujcev. Zasedenost je 111,7-odstotna in znaša 88 zaprtih na 100.000 prebivalcev. To je pod evropskim povprečjem, ki znaša 122 zaprtih na 100.000 prebivalcev, in Slovenijo uvršča med države z nižjo stopnjo števila zaprtih, je zapisano v sporočilu po današnji predaji poročila.
Prostorska stiska in novogradnje
Soočanje s prostorsko stisko je še vedno eden od glavnih izzivov, s katerimi se sooča zaporska uprava. Ta je lani za razbremenitev zaporov izvajala številne ukrepe, vključno z nameščanjem in premeščanjem zaprtih oseb med zavodi ter obnovami prostorov. Na upravi računajo, da bo poleg končane obnove pripora v Novem mestu ključen napredek na področju zasedenosti prinesla težko pričakovana novogradnja ljubljanskega zapora v Dobrunjah, ki je v zaključni fazi. Ta bo namreč izboljšala pogoje tako za zaprte osebe in za zaposlene ter deloma razbremenila druge zapore, je zapisano.
Pomanjkanje kadra in mednarodni nadzor
Še vedno pereča težava ostaja pomanjkanje kadra. Konec leta 2024 je bilo namreč v slovenskih zaporih zaposlenih 876 javnih uslužbencev, kljub 52 novim zaposlitvam pa kadra še vedno primanjkuje, zlasti pravosodnih policistov, je zapisano. Težave naj bi pomagala reševati lani sprejeta novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki omogoča vključevanje upokojenih pravosodnih policistov in nekdanjih pravosodnih policistov, v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih pa tudi zaposlene v upravi, ki so v preteklosti že opravljali to delo.
Okrepljene so bile tudi aktivnosti za promocijo poklica ter aktivnosti za razvoj kadrov in pripravo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicni standard pravosodni policist/pravosodna policistka. Ministrica in direktor sta ob predaji poročila obravnavala tudi obisk evropskega odbora proti mučenju, ki je oktobra 2024 preverjal napredek od svojega zadnjega obiska leta 2017. Odbor je pohvalil prizadevanja osebja za izboljšanje sistema v teh zahtevnih razmerah, uprava pa je pripravila odzivno poročilo, ki je bilo nedavno potrjeno na vladi, so še navedli.
STA
