Danes sta začeli veljati noveli zakona o urejanju prostora in gradbenega zakona, ki prinašata več poenostavitev in krajše roke pri postopkih umeščanja objektov v prostor in izdaji dovoljenj. Glavni cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti postopke gradnje.
Po novem tako velja enotni 30-dnevni rok za izdajo mnenja. Če mnenje v tem času ne bo izdano, bo organ mnenjedajalca lahko pozval, naj ga v 15 dneh posreduje; če tega ne stori, se bo štelo, da je mnenje pozitivno.
Novela prinaša tudi združevanje postopkov, kadar so v presoji vplivov na okolje vključeni nosilci urejanja prostora. Negativna ali neusklajena mnenja bo po novem znova usklajevalo ministrstvo za naravne vire in prostor.
Kakšne vse spremembe prihajajo?
Občine bodo lahko sprejele tako imenovano ciljno spremembo prostorskega načrta, in sicer za manjša območja do 5000 kvadratnih metrov. Ta rešitev omogoča, da se zaradi manjših posegov ne spreminja celoten prostorski načrt, mnenja pa bodo veljala tudi pri izdaji gradbenih dovoljenj.
Pri protipotresnih sanacijah stavb ne bo več treba spreminjati načrtov, če se poveča le bruto površina objekta. Ciljna sprememba bo zadostovala pri večjih posegih, kot so nove balkonske površine ali dodatne etaže. Prav tako spremembe ne bodo potrebne pri gradnji dvigal ali dodatnih stopnišč.
Komunalnega prispevka ne bo več treba plačati za enostavne pomožne objekte brez priključkov, javna najemna stanovanja ter gasilske in reševalne objekte. Prispevek je sicer še vedno treba poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Lastnikom obstoječih objektov pa ne bo več treba dokazovati pravice graditi za dele stavb, na katere ne posegajo. Sprememba rešuje težave v mestih, kjer so zaradi nove katastrske definicije stavbe segale tudi nad javne ceste.
Legalizacija in domneva dovoljenj
Domneva o izdanem gradbenem in uporabnem dovoljenju bo veljala za objekte, zgrajene pred letom 1995, za stavbe iz popotresne sanacije Posočja in za enostanovanjske hiše z dovoljenjem do leta 2003.
Za objekte, zgrajene brez dovoljenja, se bodo postopki vodili po redni legalizaciji, ki jo je možno začeti do konca leta 2030. Za novogradnje po novembru 2017 pa legalizacija ni mogoča. V tem primeru bo treba izvesti vse običajne postopke in plačati nadomestila za uzurpacijo in degradacijo prostora.
Cilj? Manj birokracije, več gradbenih rešitev. Z novima zakonoma vlada želi poenostaviti postopke, zmanjšati obremenitev investitorjev in občin ter omogočiti hitrejše umeščanje objektov v prostor, od stanovanjskih gradenj do infrastrukturnih projektov.
