Na današnji dan pred desetimi leti si je Slovenija zapomnila po začetku drugega vala begunske krize. Ko je Madžarska zaprla svojo mejo s Hrvaško, so bili begunci preusmerjeni proti Sloveniji. Največ beguncev v enem dnevu je v Slovenijo vstopilo 21. oktobra, in sicer 12.600.
Slovenija kot tranzitna država
Kot poroča STA, se je val beguncev jeseni 2015, ko so bežali zlasti z Bližnjega vzhoda pred nasiljem in vojno, usmeril na balkansko pot, Slovenijo pa je takrat prešlo več kot 360.000 prebežnikov. Velika večina jih je pot nadaljevala v zahodno Evropo, Slovenija pa je bila zanje le tranzitna država.
Drugi begunski val pa se je začel 17. oktobra 2015, potem ko je Madžarska zaprla mejo s Hrvaško, ta pa je begunce preusmerila proti slovenski meji. Že tretji dan drugega vala pa se je na meji med Slovenijo in Hrvaško zapletlo. S hrvaške strani so pošiljali begunce čez mejo nenapovedano in razpršeno, kar je izjemno upočasnilo sprejem, številni pa so obtičali med mejnima prehodoma v mrazu in dežju.
V nekaj dneh 100.000 prebežnikov
Skozi Slovenijo se je nato vzpostavil koridor. Velika večina beguncev se v Sloveniji ni zadržala več kot en dan, le peščica od njih pa je v naši državi zaprosila za mednarodno zaščito. Skupno število prebežnikov, ki so do konca oktobra vstopili v državo, je preseglo 100.000.
Število prehodov je v letu 2016 drastično padlo, saj so balkansko pot prehodov zaprli, vzpostavili pa so tudi strožji nadzor. Število nezakonitih vstopov v državo se je s tem povečalo, najbolj strmo pa je naraslo v letu 2023 po koncu pandemije covida-19. Že lani se je trend obrnil, saj je število nedovoljenih prehodov meje znova začelo padati. V letošnjem letu pa je takih prehodov za polovico manj v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Begunska kriza je za Slovenijo pomenila velik logistični zalogaj, saj je morala v kratkem času poskrbeti za nastanitve, prehrano, zdravstveno pomoč in prevoze beguncev. Obenem so obdobje zaznamovali varnostni izzivi, zato je bilo na mizi tehtanje med humanitarnim in varnostnim vidikom krize.
STA