Po poročanju Indexa, je direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva na srečanju finančnih ministrov v Washingtonu opozorila, da svetovno gospodarstvo kljub nekaterim pozitivnim trendom ostaja ranljivo. S tem je metaforično opisala trenutno stanje kot “varnostno odejo, ki nas greje, a morda nas kljub temu v eno nogo zebe”. Skrbi izhajajo predvsem iz nestanovitnosti trgov, davčnih pritiskov, carinskih neskladij in tveganj v zasebnem kreditnem sektorju.
Trije razlogi za zaskrbljenost
IMF je v poročilu o svetovni finančni stabilnosti izpostavil tri ključne nevarnosti: prenapihnjene vrednosti tehnoloških delnic, nestanovitnost na trgih državnih obveznic in hitro rastoč zasebni kreditni sektor. Prav ta zadnji dejavnik, pogosto označen kot “senčno bančništvo”, skrbi Georgievo najbolj, saj manj regulirane finančne institucije prevzemajo velike količine posojil, kar bi lahko ob propadu povzročilo širši finančni kaos.
IMF opozarja, da so banke v ZDA in Evropi močno izpostavljene tem institucijam – skupaj okoli 4,5 bilijona dolarjev. Nedavni propadi nekaterih ameriških podjetij, ki so se financirala prek zasebnih posojil, služijo kot opozorilo, da lahko “en ščurek pomeni več”, je opozoril Jamie Dimon iz JP Morgana. Georgieva je priznala, da jo vprašanje nadzora nad tem sektorjem pogosto drži pokonci ponoči, kar poudarja resnost morebitnega tveganja.
Globalni pritiski in politične igre
Medtem ko ameriška administracija še vedno kritizira Kitajsko in se osredotoča na trgovinske spore, številne druge države, kot Velika Britanija, Kanada in Francija, beležijo podobne pritiske na davke, porabo in trge obveznic. Geopolitična in finančna napetost se prepleta z nestanovitnostjo trgov ter potencialnimi posledicami za svetovno gospodarstvo, kar Georgieva in IMF označujeta kot opozorilo za svetovne voditelje pred nenadno “ohladitvijo” globalnih razmer.
