Lokalna hrana je temelj trajnostnega prehranjevanja. Slovenija je znana po rodovitnih tleh in tradiciji kmetovanja, a kljub temu na krožnikih vse pogosteje pristane uvožena hrana. Zakaj je tako?
Slovenija kot neto uvoznica hrane
Po podatkih ARSA, je Slovenija neto uvoznica hrane, kar pomeni, da z domačo proizvodnjo ne pokriva vseh svojih potreb. To še posebej velja za zelenjavo, sadje, krompir in prašičje meso. Kot so povedali,
Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri živalskih proizvodih (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, pri katerih se stopnja samooskrbe opazno znižuje.
O morebitnih uvozih hrane iz bolj oddaljenih držav smo že pisali v članku o Alžiriji.
Kaj pomeni stopnja samooskrbe?
Stopnja samooskrbe pove, v kolikšnem obsegu je domača proizvodnja zmožna pokrivati domačo potrošnjo v državi (zajeta potrošnja za prehrano, krmo in potrošnjo v industriji). Kot so še sporočila iz ARSA,
Samooskrba, ki je nižja od 100 %, pomeni primanjkljaj, ki ga je treba pokriti z uvozom, samooskrba nad 100 % pa presežek v ponudbi oziroma domači proizvodnji.
Zgornji graf prikazuje stopnjo samooskrbe po državah. V Sloveniji je bila ta leta 2021 89-odstsotna, v letu 2022 pa se je znižala na 75 odstotkov, kar nakazuje na nezadostno samooskrbo.
Zakaj raje kupujemo uvoženo hrano?
Eden izmed glavnih razlogov je cena. Uvoženi izdelki so pogosto cenejši, saj prihajajo iz držav z večjo proizvodnjo in nižjimi stroški dela. Poleg tega imajo trgovske verige pogosto boljše pogodbe s tujimi dobavitelji, medtem ko mali slovenski pridelovalci težko tekmujejo s količinami in logistiko.
Prihodnost slovenskega kmetijstva
Kupci vse bolj prepoznavajo tudi pomen kakovosti, svežine in lokalnega izvora. Domača hrana ima krajšo pot od njive do krožnika, manjšo ogljično sled – pogosto pa je tudi bolj okusna. Slovenski kmetje si zato prizadevajo za boljšo prepoznavnost svojih izdelkov, organizirajo tržnice, kratke verige dobave in spletne prodaje.
Vprašanje pa ostaja: bomo kot družba pripravljeni plačati nekaj več za hrano, ki podpira domače kmete? Odgovor ni le v denarnici, ampak tudi v zavedanju, da s svojo izbiro vsak od nas soustvarja prihodnost slovenskega kmetijstva.
