Premier Robert Golob je na poslansko vprašanje poslanca Levice Milana Jakopoviča odgovoril, da uvedba možnosti 30- ali 32-urnega urnega delovnega tedna ob nespremenjenih pravicah v tem mandatu ni realna.
Boljši pogoji dela
Poslanec Jakopovič je danes na premierja naslovil poslansko vprašanje, ali vlada razmišlja o pripravi pravnega okvira za uvedbo možnosti skrajšanega delovnika ob ohranitvi plač in prispevkov še pred parlamentarnimi volitvami. Kot je poudaril, že obstajajo podjetja, ki so uvedla 30- oziroma 32-urni delovni teden in dokazujejo, da to ni “neko razkošje, ampak neka nova oblika učinkovitosti”. “Vsa ta podjetja sama krijejo razliko v prispevkih, samo zato, da lahko zaposlenim omogočijo boljše pogoje dela,” je dejal poslanec Levice.
Če so procesi dela ustrezno prilagojeni, so zaposleni bolj zadovoljni, bolniških odsotnosti je manj, delo pa je kakovostnejše (…) V tem času je opravljena ista količina dela (…) le razporejeno je bolj učinkovito in na način, s katerim sta lahko zadovoljna tako delavec kot delodajalec,”
je utemeljil. Predsednik vlade Golob je spomnil, da je bilo vprašanje uvedbe možnosti skrajšanega delovnika na mizi socialnih partnerjev že ob pogajanjih za zadnje spremembe zakona o delovnih razmerjih v letih 2022 in 2023, a neuspešno.
Idejo potrebno uskladiti na Ekonomsko-socialnem svetu
Možnost skrajšanega delovnika je treba po njegovih besedah uskladiti na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), sam pa verjame, da bo minister za delo Luka Mesec v prihodnjih mesecih znal uspešno zagovarjati to idejo. “Ne moremo pa spreminjati zakonodaje tri ali pa pet mesecev pred volitvami in mimo socialnega dialoga,” je prepričan. “Kaj takega čez ESS v tako kratkem času enostavno ni mogoče spraviti; všečno je mogoče, ni pa realno,” je pristavil.
STA
