Izredna seja ESS na temo obvezne božičnice bo v ponedeljek, je danes odločil kolegij ESS. Pred tem bo imel minister za delo Luka Mesec v petek ločena sestanka s predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Slednji opozarjajo na pretirano hitenje. Bojijo se, da njihovi predlogi ne bodo upoštevani in da je usklajevanje v resnici le farsa.
Razočarani delodajalci ugotavljajo, da jih vlada ne upošteva
Kot je za STA spomnil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) Mitja Gorenšček, so se sindikati in delodajalci minuli petek ločeno sešli s premierjem Robertom Golobom, vtisi po sestankih pa so bili dobri, saj je pustil “vrata za naše predloge široko odprta”.
Ta petek bodo sledila srečanja socialnih partnerjev z ministrom Mescem, namenjena pa bodo predstavitvi predlogov sindikalne in delodajalske strani. Za ločene sestanke je zaprosila delodajalska stran, da ne bi bilo ozračje takoj obremenjeno z nasprotovanjem ene ali druge strani.
Delodajalci so pričakovali, da bo vlada njihove predloge preučila in jih skušala vključiti v predlog zakona, a zdaj ugotavljajo, da se to ne bo zgodilo, je dejal Gorenšček.
Izredna seja občutno prezgodaj
Danes je namreč kolegij ESS izredno sejo na temo obvezne božičnice sklical že za ponedeljek.
“Mi bomo predstavili naše predloge, a mislimo, da je vse skupaj samo farsa. Da nas sprašujejo in vključujejo samo zaradi lepšega, ker časa za upoštevanje naših predlogov ne bo. V soboto in nedeljo se ne bo nič zgodilo, v ponedeljek pa bomo pa to že obravnavali,” je bil kritičen Gorenšček.
Izredna seja je tako po oceni predstavnikov gospodarstva sklicana občutno prezgodaj. Sami so so se zavzemali za 5. ali 6. november, da bi bilo dovolj časa za obravnavo njihovih in sindikalnih predlogov. Za ta čas je bil tudi predviden prvotni datum, je navedel predsedujoči ESS.
Božičnica v višini 639 evrov, a obstaja nekaj izjem
Vlada se je s predlogom zakona o izplačilu zimskega prejemka seznanila minuli četrtek, socialnim partnerjem pa ga je posredovala v petek zvečer. Predlog predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila v višini 639 evrov izplačana najpozneje do 18. decembra. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec.
Pri tem je predvidenih nekaj izjem, povezanih z izplačilom zgolj v letošnjem letu. Božičnico bi v polnem znesku prejeli vsi javni uslužbenci in funkcionarji, delodajalci v zasebnem sektorju pa bi jo lahko izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov, a le v primeru, da letos oziroma do 31. marca 2026 ne bi prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.
Poleg tega se zimski prejemek, prejet za leto 2025, ne bi štel v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kar pomeni, da prvo leto izjemoma ne bi vplival na socialne transferje, kot so subvencija za vrtec, šolska prehrana in otroški dodatek.
Vladi se mudi, bo božičnica izplačana še letos?
Medtem ko si delodajalska stran še vedno želi prostovoljne božičnice, delojemalska stran pričakuje enako izplačilo za vse, brez izjem, kot je zgolj osmina minimalne plače, ob tem pa še trajno neupoštevanje božičnice pri izračunu upravičenosti do socialnih transferjev.
Vladi se, če želi, da bi bila božičnica izplačana v zastavljenem roku, mudi. Predlog zakona naj bi morala v DZ vložiti že do konca tega meseca.
Izredna seja ESS bo sicer sledila nadaljevanju redne seje, ki je bila 10. oktobra prekinjena predčasno. Na dnevnem redu te seje bodo absentizem in prezentizem na delovnem mestu, spremembe pri obdavčitvi fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter sodelovanje delavcev pri dobičku.
STA
