Starejši med prazniki pogosto občutijo osamljenost. Medtem ko za mnoge prazniki predstavljajo trenutke topline in družinskega povezovanja, številni starejši ta čas doživljajo kot občutek pozabljenosti. Kateri programi v Slovenijo skrbijo za podporo starejšim in kako lahko tudi vi nekomu polepšate praznike, izveste v članku.
Starejši med prazniki
Pogovarjali smo se s 76-letno Dragico iz Selnice ob Dravi, ki nam je razkrila žalostno zgodbo. “Včasih so me otroci večkrat obiskovali – tudi do nekajkrat na teden. Zdaj pa pridejo samo še čez praznike, pa še to samo za kakšno uro ali dve, potem pa spet odidejo. Vedno se jim nekam mudi, jaz pa ostanem sama. Tisti čas, ko so tukaj, mi je lepo. Ampak vedno prehitro mine in spet ostanem sama.”
Zgodba Dragice pa ni samoten primer – podobne pripovedi lahko slišimo od marsikaterega starostnika, ki praznike preživlja sam. Ni dovolj, da starejšim namenimo le en obisk na leto – pomembni so redni, pristni stiki, pogovor, poslušanje in občutek, da so še vedno del skupnosti.
Finančna pomoč starejšim
Kot nam je povedala Mojca Kepic, se na Slovensko karitas, kjer dela, obračajo starostniki ki potrebujejo različne oblike pomoči. “Karitas med drugim pomaga pri reševanju dolgov. S plačilom bolnišnice in rehabilitacije v zdravilišču po možganski kapi je Karitas pomagala gospodu, ki prejema nizko pokojnino in živi zelo skromno. Žal si zaradi finančnih težav ni mogel plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob možganski kapi pa se je znašel v zelo težki življenjski situaciji, saj je moral doplačati razliko med osnovnim in dopolnilnim zavarovanjem za hospitalizacijo v bolnišnici in za zdravilišče, da so ga sploh sprejeli.”
Pomoč prostovoljcev
Mojca Kepic nadaljuje, da “Prostovoljci in sodelavci Karitas v času praznikov obiskujejo starejše, jim pošljejo voščilnice in pisma, pokličejo po telefonu v okviru aktivnosti Povezani preko telefona… Pred prazniki pa po različnih Karitas potekajo srečanja in delavnice izdelovanja adventnih venčkov in voščilnic, kamor povabijo tudi starejše iz okoliških krajev. V programe družabništva, pogovorov, obiskov pa je vsako leto vključenihveč kot 40.000 starejših”, še pove.
Starejši za starejše
Program Starejši za starejše so že v 90. letih prejšnjega stoletja začele razvijati upokojene strokovnjakinje Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije. Namen projekta je medsebojna pomoč starejšim s ciljem, da bi lahko starostniki čim dlje ostali v domači oskrbi. Bistvo programa Starejši za starejše je v tem, da starejši prostovoljci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo.
Pogovarjali smo s Sintijo Munđar, strokovno vodjo programa Starejši za starejše. Kot nam je zaupala, se v starosti mnogi starostniki soočajo z oženjem socialne mreže. “Novi ljudje v njihova življenja vstopajo redkeje, hkrati pa so oni sami pogosto manj motivirani za vzpostavljanje novih stikov”, je navedla.
Osamljenost vodi v socialno izolacijo
Postopni upad fizičnih sposobnosti vpliva na samostojnost in aktivnost starejših, zato se brez pomoči drugih težje aktivno vključujejo v različne družbene dejavnosti. Zmanjševanje stopnje vpetosti v socialno okolje lahko pri starejših vodi v občutke osamljenosti, ki pogosto prerastejo v socialno izolacijo.
Sintija Munđar nadaljuje, da je v okviru programa do 27. oktobra 2025 bilo obiskanih 40.934 starejših, ki še vedno živijo v domačem okolju.
Namen programa je prepoznati potrebe in želje starejših ter nanje ustrezno odgovarjati z organizacijo in izvajanjem laičnih oblik pomoči.
Čeprav ima večina starejših redne stike s svojimi sorodniki, otroci in vnuki, podatki v okviru programa kažejo, da približno 7 odstotkov starejših s svojimi družinskimi člani sploh nima v stikov ali so ti zelo redki”, nadaljuje.
Medgeneracijska pomoč
Marica Balkovec iz Slovenske filantropije in Vodja Večgeneracijskega centra Dolenjske in Bele krajine – MARELA pa nam je zaupala, da medgeneracijski stik zmanjša občutek osamljenosti. “Starejši so zakladnica znanj in izkušenj in zelo prav je, da jih v lokalnih skupnostih naslovimo na način, da jih povabimo bodisi kot prostovoljce ali uporabnike Večgeneracijskega centra. S tem jih opolnomočimo, jim damo občutek pripadnosti. Pod našo streho si najdejo družbo in vsaj malo ublažijo socialno izključenost.”
Polepšajmo jim praznike
V času praznikov je še toliko bolj pomembno, da v mislih ohranimo starše, stare starše in ostale starostnike. Ti se zaradi redkega obiska bližnjih nemalokrat počutijo zapostavljene in osamljene. Z majhno gesto pa jim lahko vsaj malo polepšamo dan in jih s tem spomnimo, da niso pozabljeni. Starejšega soseda ali sosedo lahko obiščete in mu z manjšim poklonom, kot je kava ali domače pecivo, popestrite dan. Lahko pokličete sorodnika, s katerim že dolgo niste imeli stika, in mu zaželite vesele prihajajoče praznike. Prijatelju ali babici in dedku lahko pošljete voščilo s prijaznimi žejami in pozdravi, kar jih bo zagotovo osrečilo.
