AktualnoGospodarstvo

Drago kosilo: Zakaj cene hrane pred zimo znova rastejo?

Cene hrane so v zadnjih letih postale občutno dražje, kar čutijo tako potrošniki kot kmetje. Na rast cen vplivajo številni dejavniki – od vremenskih razmer in stroškov pridelave do gibanj na svetovnih trgih. Čeprav so se cene v zadnjih mesecih začele nekoliko umirjati, ostajajo razmere na kmetijskih trgih negotove.

Glavni razlog za rast cen je…

Bojan Ivanc iz Slovenske gospodarske zbornice kot glavni razlog za podražitev hrane navaja “slabše razmere na travnatih površinah, kar je dvignilo cene kmetijskih inputov, ki so vhodna cena v končne cene. Visoke cene hrane so regionalna posebnost v naši regiji, kar je prehodnega značaja.” Kot nadaljuje, so se cene hrane septembra pocenile po večmesečni neprekinjeni rasti v predhodnih mesecih.

“To je pričakovano, saj so višine cen mesa porasle najbolj v območju evra. To je bila posledica predvsem visokih cen govejega mesa, delno tudi perutnine. Zadnji trije meseci so običajno deflatorni, kar pomeni, da ni pričakovati, da bi se cene hrane še povečale.

Pričakujem njihovo stabilizacijo – ob boljši kmetijski sezoni pa tudi padec v letu2026.

Kombinacijo različnih dejavnikov

Po besedah ekonomista Bojana Ivanca so najbolj porasle cene strojev, hrane za živali, umetnih gnojil in cepiv za živali. “Globalno gledano so se podražile cene kakava, čokolade in kave, kar je posledica neugodnih vremenskih razmer v velikih državah proizvajalkah.”

Nasprotno pa na Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije poudarjajo, da ne pričakujejo posebnih dvigov cen gnojil in semen, ampak podobne cene, kot so bile tudi v pretekli sezoni.

Svetovni trg vpliva tudi na Slovenijo

Na Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije so nam povedali, da na cene v Sloveniji najbolj vpliva svetovni trg. “Še posebej na cene tistih pridelkov, ki jih imajo v posameznih državah višek in potem preplavijo ostale trge, tudi slovenskega. V tem primeru govorimo predvsem o krompirju.

Na svetovnem trgu se že kažejo trendi zniževanja cen mleka in mesa na kmetijah. Borzna cena mleka torej pada na evropskem trgu.

Negotovost na slovenskih kmetijah

Na KGZS se upravičeno bojijo, da bo prišlo do negativnega gibanja tudi na slovenskih kmetijah. “To se nanaša tudi na pričakovanje za prihodnje mesece. Spremljali bomo dogajanja na trgih. Zaskrbljeni smo zaradi zniževanja cen v najpomembnejši kmetijski panogi, torej v govedoreji, tako pri mesu kot pri mleku. Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo padanje cen prašičev v celotnem evropskem prostoru, tudi v Sloveniji, kjer smo dosegli verjetno najnižje cene zadnjih 12 let.

Razmere na teh trgih kmetijskih pridelkov in izdelkov so torej zelo, zelo resne.

Na Kmetijski zbornici ostajajo pesimistični

Svet se trenutno nahaja v nestabilni geopolitični situaciji, zato je praktično karkoli zelo težko dolgoročno načrtovati.

Kot so še navedli na Kmetijsko gospodarski zbornici, lahko “samo kakšna sprememba pri ključnih izvoznikih surovin, kot je na primer Rusija, bistveno spremeni to trditev oziroma optimizem, da cene ne bodo naraščale. Takšne napovedi so torej zelo nehvaležne, ker vsaka sprememba v tej geopolitični situaciji lahko bistveno spremeni stroške, ki veljajo za kmete.”

Delitve: