Prehod iz srednje v višje oziroma univerzitetno izobraževanje je prelomnica iz mnogih razlogov. Eden izmed teh je skoraj popoln umik nadzora, ki bdi nad tabo med učnim procesom. Tudi v srednji šoli je lahko učitelj pregledal, ali si snov sproti zapisuješ, te opomnil, da kaj dopolniš, ter ti dal višjo ali nižjo oceno pri spraševanju glede na urejenost zvezka.
Lažja šolska torba
Ena izmed prednosti fakultete je, da si lahko način beleženja snovi izbereš popolnoma prosto. Nekateri še vedno prisegajo na klasični zvezek, drugi se raje odločajo za tablične računalnike, predvsem pa za prenosnike. Danes skorajda ni predavalnice, kjer pogled profesorjev na študente ne bi zakrivali dvignjeni računalniški ekrani.
Prednosti beleženja snovi v aplikacijah, kot je Word, so na primer v tem, da ti najnovejše različice sproti pregledujejo pravopis, zato napaka težje ostane neopažena. Pri mnogih je pisanje tudi hitrejše, saj napak ni treba prečrtati, temveč le pritisneš tipko za izbris. Ena izmed slabih strani pa je, da je pri takšnem zapisu pogosto potrebne manj osredotočenosti, zaradi česar je utrjevanje snovi doma še toliko bolj nujno.
A to ni vedno tako, saj gre bolj za prepričanje, da si snov bolje zapomnimo, če jo prepišemo.
Vmesna pot med tipkanjem in zvezkom je uporaba tabličnega računalnika, ki ima pogosto že priloženo pisalo. Cenovno so za študente najdostopnejši androidni tablični računalniki, pri katerih za pisalo ni treba doplačati. Na tablici so večinoma že naložena orodja za pisanje.
Sam sem uporabljal dve tablici znamke Samsung, ki imata naloženo aplikacijo Samsung Notes. V aplikaciji se lahko izbere vrsta pisala: kulica, nalivnik, svinčnik, marker … Možno je tudi prilagoditi barvo ozadja in podloge strani. Občutek pisanja je lahko sprva nekoliko nenavaden, a se nanj hitro navadiš. Predvsem zato, ker je za pisanje potrebne manj sile. Za mnoge modele se lahko uporabi tudi prevleka zaslona, ki daje občutek papirja in ščiti oči pred modro svetlobo. Sam tega še nisem uspel preizkusiti.
Tudi tukaj je popravljanje besedila lažje – uporaba brisalcev in belil je tako preteklost, če imate radi lepo oblikovane zapiske. Pisanje na prenosnik ali tablico pa ima še eno prednost: lažje ustvarjanje kopij. Če te sošolec prosi za zapiske, jih ni treba fotografirati ali posoditi zvezka ter pri tem tvegati, da se bodo izgubili. Dovolj je nekaj klikov, pri čemer nastane tudi varnostna kopija.
Moja izkušnja
Sam sem že v srednji šoli delno prešel na digitalno beleženje. Razlog je bil naključen. Pri enem izmed predmetov, kjer ni bilo učbenika, ampak skripta, ki nam jo je profesorica posredovala v digitalni obliki, si je nisem mogel natisniti, zato sem na uro prinesel tablico. Kar bi sicer počel z markerji, sem lahko storil z digitalnim pisalom, pri tem pa sem imel na voljo tudi več barv. Doma me pri tem predmetu ni več skrbelo, ali bom založil določeno gradivo ali moral natisniti novo poglavje. Če sem slučajno pozabil, sem lahko snov naložil med uro. Za to sem vedno prosil profesorico, ki ji uporaba tablice ni motila, dokler sem imel snov pred sabo.
Sočasno smo pri drugem predmetu, kljub temu da smo imeli učbenik in delovni zvezek, prejemali še številne učne liste. Določeni so vsebovali le razlago snovi brez vaj. Tukaj se pojavi vprašanje, zakaj jih profesorica ni preprosto poslala po elektronski pošti. Učenci bi lahko uporabili telefone ali šolske tablice. Nihče se ne bi več bal, da je gradivo pozabil doma ali da se je slučajno strgalo oziroma izgubilo. Da smo si na jasnem – šlo je za tone gradiva.
Loading ...
