Veliko ljudi je že kdaj doživelo občutek tesnobe, stiskanja v prsih ali nenadnega nemira, ne da bi vedeli, zakaj. Znanost temu pravi telesni spomin – pojav, pri katerem se telo spomni travmatičnih ali močno čustvenih dogodkov, četudi jih zavestni um pozabi ali potisne v podzavest.
Telo kot arhiv neizrečenega
»Človeško telo je neverjeten arhiv izkušenj – shranjuje ne le telesne, temveč tudi čustvene in energetske informacije,« pojasnjuje klinična psihologinja. »Ko doživimo nekaj pretresljivega, telo sproži obrambne mehanizme – mišice se napnejo, dihanje se spremeni, srčni utrip poskoči. Če teh odzivov kasneje ne sprostimo, se lahko zapišejo v telo kot nekakšen nepredelan spomin.«
Po njenih besedah to pojasnjuje, zakaj nekateri ljudje ob določenih zvokih, vonjih ali gibih začutijo nelagodje ali celo paniko, čeprav se dogodka, ki ga je sprožil, sploh ne spomnijo.
Spomin brez besed
Raziskave na področju somatske psihologije kažejo, da se travmatični dogodki pogosto shranijo v t. i. implicitnem spominu, ki ne vključuje zavednega priklica. Gre za obliko spomina, ki deluje prek telesnih občutkov, ne prek misli.
»Pri ljudeh, ki so doživeli travme v zgodnjem otroštvu, se pogosto zgodi, da se spomin ne oblikuje v klasični, pripovedni obliki, ker takrat možgani še niso dovolj razviti za to,« pojasnjuje psihoterapevtka Tanja Bizjak. »Toda telo si dogodek vseeno zapomni – prek mišične napetosti, drže, dihanja ali celo kroničnih bolečin.«
Ko se telo spominja namesto nas
Primeri, ko se telo “spomni” prej kot um, niso redkost. Ljudje poročajo, da so med masažo, jogo ali psihoterapijo doživeli nenadna čustva, tresenje ali jok, brez jasnega razloga.
»To so trenutki, ko telo sprosti zaklenjene občutke,« pojasnjuje Bizjakova. »Ko sprostimo mišično napetost, lahko pridejo na površje čustva, ki so bila nekoč premočna, da bi jih doživeli.«
Tudi raziskave nevroznanosti kažejo, da pri telesnem spominu ključno vlogo igrata amigdala in hipokampus – strukturi v možganih, ki sodelujeta pri obdelavi čustev in spomina. Med hudim stresom se delovanje hipokampusa lahko “izklopi”, zato dogodek ni zabeležen kot klasičen spomin, medtem ko amigdala čustveno informacijo shrani v telesu.
Kako lahko telesni spomin sprostimo
Po mnenju strokovnjakov se telo »ozdravi«, ko mu dovolimo, da spregovori. Tehnike, kot so somatska terapija, EMDR, joga, dihalne vaje in gibanje, pomagajo, da se ujeta energija sprosti.
»Največji napredek vidimo pri ljudeh, ki se naučijo poslušati telo – prepoznati, kdaj se napne, kdaj zadrži dih ali kako reagira na stres. To je prvi korak k osvoboditvi telesnega spomina,« pravijo strokovnjaki.
Telo ve, kar um pozabi
Čeprav znanost še vedno raziskuje mehanizme telesnega spomina, je jasno, da telo ni le fizična lupina. V njem se skriva zgodba vsakega človeka – tudi tisti deli, ki jih je um raje pozabil.
Kot še pravijo strokovanjki: »Telo ne laže. Ko se naučimo poslušati njegove signale, lahko odkrijemo, kaj nas še vedno bremeni – in šele takrat se začne resnično zdravljenje.«
